Letos v Sloveniji 125 hmeljarjev hmelj prideluje na 1480 hektarjih površin, kar je dobrih 100 hektarjev manj kot lani, predvsem zaradi viroidne zakrnelosti hmelja, s katero se hmeljarji soočajo že kar nekaj let. Ponovno je največji del slovenskih hmeljišč posajenih s sorto aurora, in sicer 37 odstotkov, sledi ji celeia z 31 odstotki. Dobrih osem odstotkov hmeljišč pa je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
“Letošnje leto si bodo hmeljarji zapomnili tudi po novem koronavirusu, ki jim je oteževal zaposlovanje tuje sezonske delovne sile. Tako so večino vodil v slovenskih hmeljiščih letos napeljali domači delavci, ki pa so po sprostitvi ukrepov v maju večinoma odšli na svoja stara delovna mesta, zato je še kako prav prišla tuja sezonska delovna sila iz Romunije,” je pojasnila Friškovčeva.
Meni, da je tako kot vsako leto tudi letošnji pridelek krojilo vreme. Pomladi je bila suša, julija in avgusta pa so se hmeljarji srečevali z obilico padavin, ki je oteževala obdelavo hmeljišč.
Tudi letos je kar nekaj hmeljišč na območju spodnje Savinjske doline prizadela toča, še posebej močno na območju Pondorja, Prekope in Vranskega. Konec julija je bilo neurje z močnim vetrom, ki je podrlo eno žičnico na območju Šempetra, prav tako pa je zlomilo kar nekaj drogov, potrgalo jeklene vrvi in ogromno rastlin je tudi popadalo na tla. V posameznih hmeljiščih tudi več kot polovica, je opozorila Friškovčeva.
Po njenih besedah so namočena tla povzročila tudi podrtje dveh žičnic v Moškanjcih v začetku tega meseca. Sredi avgusta pa je neurje z močnim vetrom podrlo žičnico na območju Radelj ob Dravi, v tem neurju je popadalo na tla tudi veliko rastlin.
Medtem pa se je obiranje hmelja že začelo. Hmeljarji so tako pričeli prejšnji teden obirati sorto savinjski golding, ki je slovenska najzgodnejša sorta. Sorta aurora pa bo zrela ta teden.