Kot sta STA povedali specialistka za področje hmeljarstva Irena Friškovec in direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič, lahko veliko nihanje temperatur in deževje v rastni sezoni blokira mikroelemente in rastline se odzovejo z neizenačenim nastopom razvojnih faz, predvsem cvetenja in potem razvoja storžkov.

To je letos izrazito predvsem pri sortah aurora in savinjski golding, pri katerih je razvoj storžkov v tem obdobju večinoma dejansko že zaključen.

Letos pa je manj težav z boleznimi. Kot je povedala Zupančičeva, hmeljarji letos bolezni in škodljivce v hmeljskih nasadih zelo dobro obvladujejo. Nekaj preglavic jim sicer povzroča viroid CBCV, glede katerega je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin junija pozvala k doslednemu izvajanju določenih ukrepov in upoštevanju navodil strokovnih služb.

Medtem ko slovenski hmeljarji v povprečju letno pridelajo okrog 2500 ton hmelja, je lanska letina znašala 2700 ton. V Sloveniji je še vedno v premeni dobrih 200 hektarjev površin. To so površine, ki jih imajo hmeljarji prijavljene pod žičnicami in če bodo obeti za hmeljarstvo še naprej dobri, se lahko večina teh površin v letu ali dveh ponovno zasadi s hmeljem.

Trenutno je v Sloveniji 1585 hektarjev površin pod hmeljem, od tega jih je 80 odstotkov v Savinjski dolini. Lani so se te površine povečale za 106 hektarjev glede na leto prej. Slovenija pridela tri odstotke svetovne proizvodnje hmelja. Za ZDA, Nemčijo in Češko je četrti največji ponudnik hmelja.

Hmeljar Slavko Leskošek iz Migojnic, ki obdeluje 25 hektarjev rodnih nasadov hmelja, v premeni pa ima še pet hektarjev, pričakuje, da bo letošnja letina povprečna. Dejal je, da bodo na hmelj močno vplivali avgustovski vremenski pogoji. Pri tem je spomnil na star ljudski pregovor, ki pravi: “Avgust hmelj da ali pa ga vzame.”

Leskošek pričakuje, da bo letos pridelal okrog 50 ton hmelja, skoraj v celoti pa ga ima že prodanega, saj ima sklenjeno dolgoročno pogodbo s tremi slovenskimi trgovci. Trenutno se v hmeljiščih ukvarja z rahljanjem zemlje, dognojevanjem in zaščito rastlin, ki jih je treba letos zaradi več padavin pogosteje škropiti.