“Litij-ionske baterije so povzročile revolucijo v naših življenjih, odkar so leta 1991 prišle na trg, uporabljajo se od mobilnih telefonov do prenosnikov in električnih vozil,” je odločitev utemeljila akademija.
“Letošnji nagrajenci so s svojim delom postavili temelje za brezžično družbo brez fosilnih goriv,” so dodali. Po mnenju žirije imajo te lahke in močne baterije, ki jih je možno polniti, veliko korist za človeštvo.
Nagrado v vrednosti devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov) si bodo razdelili 97-letni Američan Goodenough, 77-letni Britanec Whittingham in 71-letni Japonec Yoshino. Podelili jim jo bodo na slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.
Ameriški profesor Goodenough je s 97 leti najstarejši dobitnik Nobelove nagrade do zdaj.
Nobelovo nagrado za kemijo so lani prejeli Američana Frances H. Arnold in George P. Smith ter Britanec Gregory P. Winter za prispevek k razvoju zelene kemične industrije. Arnoldova je bila šele peta ženska, ki je prejela to prestižno nagrado.
Niz razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo.
V torek so razglasili dobitnike Nobelove nagrade za fiziko, ki jo letos prejmejo Američan kanadskega rodu James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem.
V četrtek bodo razglasili kar dva Nobelova nagrajenca za književnost, in sicer za lani in letos, v petek za mir, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek, 14. oktobra, razglasili nagrado za ekonomijo.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.
