Ptujska županja Nuška Gajšek je danes napovedala, da bodo 61. Kurentovanje v vsakem primeru izpeljali, pri tem pa se prilagajali razmeram in odlokom, ki veljajo v času epidemije. “Če ne gre tako kot običajno, ga bomo pač poskusili narediti kot svojevrstnega in posebnega, zato verjamem, da Ptujčani in vsi ostali ne bodo pozabili na tradicijo, pač pa jo bodo še bolj cenili in spoštovali,” je dejala.
Po besedah direktorice Zavoda za turizem Ptuj Tanje Srečkovič Bolšec so se po lanskem zelo uspešnem festivalu tudi letos želeli pokloniti tradiciji, a so morali zaradi razmer večkrat spremeniti scenarij. Celoten program so zdaj dokončno prilagodili in ga preselili na splet. Prireditev bo tako od 2. do 16. februarja na družbenih omrežjih profilov Kurentovanje in Visit Ptuj ter na spletni strani festivala.
V sklopu dogodkov bodo obujali spomine na pretekla kurentovanja, odstirali zanimiva zgodovinska dejstva in pripovedovali zgodbe, ki so se pisale v šestih desetletjih. Ob tem bodo po besedah direktorice zavoda ponudili tudi nekaj novosti, med katerimi je omenila natečaja za naj pustni krof za ljubiteljske in profesionalne peke. Izbirali bodo najizvirnejšo pustno okrasitev zunanjosti objektov v mestu in okoliških krajih.
Na pustno nedeljo, ko je tradicionalno potekala največja mednarodna povorka, bo mogoče spremljati etnografsko-zabavni program na spletni strani festivala, na pustni torek pa se bo s stand up nastopom predstavil domači igralec Tadej Toš, ki bo na humoren način zbral vtise in naredil povzetek letošnjega kurentovanja.
V spletni obliki bo tudi umetniški del festivala Art Fest in v njegovem sklopu slikarski Ex Tempore. V sodelovanju z Zvezo društev kurentov in Ptujsko kletjo bodo predstavili novo edicijo kurentovega vina Mistik, prihodnji teden pa bo zaživela še interaktivna spletna igra Kurentova simfonija.
Tudi letos bo festival dobil priložnostno poštno znamko, hkrati pa bodo predstavili vse dosedanje znamke. Presenečenje v obliki novega videospota pripravlja pihalni orkester, lokalne medije pa so pozvali, da s pustnimi običaji povezane vsebine predstavljajo na svojih vizualnih kanalih ter tako prispevajo k obujanju tradicije, ki je del tamkajšnjega okolja.
Pustno podobo bo dobilo tudi najstarejše slovensko mesto, kjer bo marsikje mogoče kupiti krofe, je še dodala direktorica zavoda.
Vodja organizacijskega odbora Branko Brumen je dejal, da bo morda vsem prav zaradi teh okoliščin postalo še bolj jasno, kaj jim je v zadnjih 60. letih uspelo narediti s festivalom, zaradi katerega je Ptuj postal slovenska pustna prestolnica in uveljavljeno evropsko karnevalsko mesto z največjim muzejem etnografske kulturne dediščine na prostem pod pokroviteljstvom Unesca.
“Zato je prav, da kljub letošnjim razmeram vztrajamo pri kontinuiteti in tradiciji prireditve, čeprav letos v drugačni obliki,” je dejal Brumen. Spomnil je, da so tudi za lani načrtovani evropski kongres karnevalskih mest morali preložiti na konec letošnjega maja.
