Zaskrbljujoče: Stopnja tveganja revščine med mladimi je višja kot med splošno populacijo

Zaskrbljujoče: Stopnja tveganja revščine med mladimi je višja kot med splošno populacijo

Združeni narodi (ZN) so letos v ospredje mednarodnega dne mladih postavili izkoreninjanje revščine in doseg trajnostne proizvodnje in potrošnje. V Sloveniji se je stopnja tveganja revščine med mladimi sicer znižala, vendar pa na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) opozarjajo na nujnost sistematičnega spremljanja položaja mladih.

MSS ob letošnjem mednarodnem dnevu izpostavlja pomen oblikovanja mladinske politike. V ta namen so razvili tudi Indeks mladih, s katerim želijo poudariti nujnost sistematičnega spremljanja položaja mladih. Indeks bodo predstavili ob 13. uri na novinarski konferenci v sklopu aktivnosti MSS na Prešernovem trgu v prestolnici. Med aktivnostmi, ki bodo potekale od 12. ure naprej, bo tudi igra Človek, ne jezi se, v kateri bodo sodelovali predstavniki vlade in mladinskih organizacij.

Na MSS se zavedajo tudi revščine, ki jo je ZN izpostavil v letošnji temi. Podatki za Slovenijo za leto 2015 kažejo, da se je stopnja tveganja revščine med mladimi v primerjavi z letom 2014 znižala za 0,7 odstotne točke (na 14,7 odstotka). Kljub temu pa je bila stopnja tveganja revščine med mladimi višja kot med splošno populacijo in druga najvišja v zadnjih 10 letih.

Tudi na Uradu RS za mladino, ki aktivno sodeluje z MSS, se osredotočajo na teme, ki so specifične za razmere v Sloveniji. Med te še vedno spadajo najosnovnejša vprašanja, povezana z osamosvajanjem mladih, njihovo integracijo v družbo ter kakovostnim vključevanjem na trg dela, so zapisali v sporočilu za javnost. Projekte, namenjene mladim, organizira tudi Mladinska mreža MaMa, ki združuje 45 mladinskih centrov iz vse Slovenije. Kot so izpostavili v mreži, skozi tovrstne projekte mladi pridobivajo izkušnje za večjo zaposljivost in vključevanje v družbo.

ZN je temo letošnjega mednarodnega dne povezal z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja v sklopu Agende 2030. Menijo, da mladi lahko predstavljajo velik doprinos k rešitvi problematike, s katero se ukvarja razvojna Agenda 2030. V 15-letnem načrtu želijo mlade čim bolj pritegniti k sodelovanju pri preoblikovanju proizvodnje in porabe blaga in storitev. To bi posledično vplivalo tudi na zmanjšanje tveganja revščine med mladimi, so izpostavili v sporočilu za javnost.

Od leta 2014 naprej MSS vsako leto izbere tudi mladinskega delegata ZN. Njegova naloga je, da svetu predstavi politike, usmeritve, dobre prakse in cilje Slovenije na področju mladih ter mladim v Sloveniji posreduje sklepe, smernice in priporočila, sprejeta na Generalni skupščini OZN, ki vsako leto v septembru poteka v New Yorku. Te se bo letos udeležil izbrani Andraž Šiler, ki je v svoji predstavitvi komisiji pokazal, da ima jasno vizijo delovanja instituta mladinskega delegata.

Leta 2015 je bilo v Sloveniji v starostni skupini od 20 do 24 let 41,5 odstotka mladih v izobraževalnem procesu, 22,5 odstotka je bilo zaposlenih, 22 odstotkov pa jih je hkrati delalo in se izobraževalo. 14 odstotkov je bilo takšnih, ki niso niti delali niti se izobraževali, so pokazali podatki evropskega statističnega urada.

ZN je leta 2000 razglasil 12. avgust za mednarodni dan mladih z namenom osveščanja in opozarjanja javnosti in institucij na položaj, vlogo, pravice in dolžnosti ter probleme mladih in razpravljanja o vprašanjih, ki zadevajo mlade po vsem svetu.

Scroll to top
Skip to content