Letošnja jesen v Evropi od septembra do novembra je bila za 1,9 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Presežen je bil tudi rekord iz jeseni leta 2006, in sicer za 0,4 stopinje, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Ti podatki so skladni z dolgoročnimi trendi globalnega segrevanja podnebja, je dejal direktor C3S Carlo Buontempo.

“Za vse oblikovalce politik, ki se zavzemajo za zmanjšanje tveganj zaradi podnebnih sprememb, bi morali zaradi teh podatkov zvoniti vsi alarmi, da bodo lahko ugotovili, kako najbolje uresničiti mednarodne obveznosti iz pariškega podnebnega sporazuma,” je še poudaril.

S tem dogovorom so se države leta 2015 dogovorile, da bodo omejile rast globalnih temperatur na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven.

Zaenkrat vse kaže, da bo leto 2020 podprlo rekorde kot najtoplejše leto doslej. Na to je prejšnji teden opozorila tudi Svetovna meteorološka organizacija, ki je napovedala, da bo leto 2020 zagotovo med tremi najtoplejšimi v zgodovini merjenj. Morda pa bo prehitelo celo leto 2016, ki velja za doslej najtoplejše leto. Vseh pet let po letu 2015 je sicer tudi pet najtoplejših let v zgodovini.

Zaenkrat znanstveniki beležijo porast povprečja globalnih temperatur za eno stopinjo Celzija. Kar pa se že kaže v obliki pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih pojavov – od viharjev do gozdnih požarov.

Satelitski posnetki, ki jih je analiziral C3S, kažejo tudi na izjemno nizko raven arktičnega ledu. Novembra so izmerili drugi najmanjši obseg ledu od začetka merjenj leta 1979. Arktika se ogreva še hitreje kot ostali del Zemlje, je opozoril Buontempo.

Temperature so bile novembra precej višje kot običajno po vsem arktičnem krogu in večini Sibirije. Višje od povprečnih so bile tudi po ZDA, v Južni Ameriki, južni Afriki, vzhodni Antarktiki in večini Avstralije, je še sporočil C3S.