Kot je po srečanju s finančnim ministrom novinarjem povedal koordinator Levice Luka Mesec, za zdaj ni znano nič več kot to, koliko denarja dobi posamezno ministrstvo, programi in podprogrami pa so še neznanka. Ko bodo prejeli dopolnjene podatke oz. razrez rebalansa, se bodo po njegovih besedah lahko začeli resno usklajevati.

Za zdaj pa v Levici ne morejo zagotoviti podpore, še zlasti, če se pri sredstvih za obrambno in za znanost stanje ne spremeni, je poudaril Mesec. Po njegovih navedbah namreč na račun obrambnega resorja, ki da mu osnutek rebalansa za zdaj namenja preveč denarja, trpijo nekateri resorji, predvsem znanost. Slednja je po izračunih Levice trenutno med največjimi poraženci rebalansa.

Mesec se strinja, da gre nekaj sredstev, dodeljenih obrambnemu resorju, za plače, a “treba se je pogovoriti, kakšne bodo nabave orožja, katere so potrebne in katere ne”, je dejal. Po oceni Levice je za orožje in opremo predvidenih okoli 25 milijonov evrov.

Sredstva za omenjeni področji sta sicer uvodni pripombi Levice k pripravi rebalansa, več pa za zdaj še ne morejo komentirati, ker nimajo podatkov.

Vlada naj bi predlog rebalansa sprejela prihodnji četrtek, glasovanje v DZ pa je pričakovati sredi februarja. Bertoncelj, ki je osnutek rebalansa v minulih dneh že predstavil tudi koalicijskim poslanskim skupinam, je v torek povedal, da je z dosedanjim potekom usklajevanj zadovoljen in verjame, da bo rebalans v DZ potrjen.

Izhodišča za pripravo rebalansa je vlada sprejela decembra, ko je v skladu s spremenjenim odlokom o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn določila, da bo zgornja meja odhodkov proračuna letos znašala 10,16 milijarde evrov. V veljavnem proračunu, ki ga je DZ sprejel že novembra 2017, je ta meja določena pri 9,70 milijarde evrov. Pozneje je določila tudi nov razrez odhodkov po posameznih uporabnikih, ob tem pa načrtuje proračunski presežek v višini 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda.