Koordinator Levice Luka Mesec je na današnji novinarski konferenci spomnil na sporazum vlade z Levico, po katerem bi davčno reformo pripravila delovna skupina, sestavljena iz koalicijskih strank in Levice, vendar do tega ni prišlo.

Predlog je tako pripravilo finančno ministrstvo, ki se je pri kapitalskem delu po Meščevih navedbah deloma držalo dogovora, saj je predvidelo uvedbo minimalne stopnje obdavčitve podjetij v višini sedmih odstotkov. Je pa ohranilo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb pri obstoječih 19 odstotkov, zato bo Levica poskušala z dopolnilom doseči njeno zvišanje na 22 odstotkov.

A najbolj problematičen je za Levico vladni predlog sprememb dohodninske lestvice, s katerim se po Meščevih besedah razbremenjuje najbolje plačane v državi in so tako največji dobitniki predlaganih davčnih sprememb menedžerji. Delavec z minimalno plačo bo razbremenjen le za 1,60 evra letno, tisti s šestkratnikom povprečne plače pa bodo na boljšem za 1989 evrov letno, so izračunali.

“Tako politiko smo videli že v zadnjih letih, najbolj leta 2012 pod vlado Janeza Janše. Sedanja vlada dela isto, in to dvakrat – razbremenjuje najbogatejše, po drugi strani pa reže pri revnih zaposlenih,” je bil oster Mesec. Vlada se po njegovih navedbah z davčno reformo oddaljuje od dogovora z Levico in od levosredinskosti: “Če namerava računati na podporo Levice pri proračunu, mora dohodninski del reforme umakniti,” je še opozoril.

Dodal je, da sporazum med vlado in njimi sicer še ni preklican in bodo na ključnih točkah skušali doseči, da bi ga vlada spoštovala. Poleg davčne reforme v stranki izpostavljajo tudi ustavitev “rezov za revne zaposlene ter najranljivejše” in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Glede slednjega pričakujejo vladno podporo.

Mesec je priznal, da je odnos med njimi in vlado v najresnejši krizi doslej. O tem, kdaj bodo organi stranke odločali o nadaljnjem sodelovanju z vlado, bo Levica sporočila v prihodnjih dneh, je napovedal. Obenem pa je opozoril, da “predlogov, ki jih je vlada zdaj dala na mizo, ne morejo pogoltniti”.

Vlada je predlog davčnih sprememb poslala v obravnavo v DZ v začetku oktobra, koalicijske poslanske skupine pa se o njih danes danes še usklajujejo. Do kakšnih sprememb naj bi prišlo, še ni znano, neuradno pa naj bi se nanašale tudi na dohodninsko lestvico in stopnjo obdavčitve dohodkov iz kapitala.

Po sedanjem predlogu je glavna sprememba razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar se bo v državni proračun steklo manj davkov, zato vlada predlaga povečanje obdavčitve kapitala. V dohodninski lestvici ostaja pet davčnih razredov, a se meje v vseh petih zvišujejo, v nekaterih se znižujejo tudi stopnje davka.