Hoški kmetje Sandi Fingušt, Zlatko Lešnik, Rado Lobnik skupaj z Bojanom Požarjem in podprti z odvetnikom Francijem Matozom niso bili uspešni s pobudo, naj ustavno sodišče oceni dele zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica, to je sistemski zakon, tako imenovani lex Magna. Ustavni sodniki so pobudo soglasno zavrgrli. Pričakovano so preverjali najprej pravni interes vlagateljev, ki so v pobudo napisali, da so lastniki nepremičnin na območju, na katerem je predvidena gradnja strateške investicije, lakirnice graške Magne, in da jim grozi razlastninjenje. Kakor je bil v Večeru ob vložitvi hoške pobude predvidel nekdanji ustavni sodnik dr. Janez Čebulj, Hočane ustavno sodoišče usmerja v druga, še neuporabljena pravna sredstva. Da imajo namreč, če bi res dobili odločbo o razlastitvi, možnost pritožbe in tudi tožiti v upravnem sporu. Zgolj možnost, da bo izpodbijani zakon v prihodnosti uporabljen kot pravna podlaga za razlastitev nepremičnin, za potrditev pravnega interesa ne zadostuje, so odločili. Torej kakor je bil predvidel dr. Čebulj, ko je za Večer povedal, da bi drugačna odločitev ustavnih sodnikov pomenila popolno prekinitev dosedanje ustavnosodniške prakse. Očitke okrog morebitne protiustavnosti lex Magna je mogoče pripeljati v razlastitveni postopek, če bi kdaj v prihodnosti bil, in ko uporabijo vsa druga pravna sredstva, takrat lahko tudi s pobudo ustavnemu sodišču, hoškim kmetom in Požarju soglasno sporoča ustavno sodišče. A ne še zdaj, ko se še nič ni zgodilo. In ne najprej prek ustavnega sodišča.