Kot je sporočila libanonska državna tiskovna agencija NNA, je Adib svoj odstop napovedal v televizijskem nagovoru po srečanju z libanonskim predsednikom Michelom Aounom. Tudi iz urada predsednika so medtem na Twitterju sporočili, da sta Adib in Aoun govorila o težavah pri oblikovanju nove vlade ter da je Adib predsedniku ponudil odstop, ki ga je ta sprejel.

Lokalni mediji so sicer že več dni poročali, da bi zaradi zastoja pri oblikovanju nove vlade Adib lahko odstopil.

Mandatarstvo je Adib sprejel 31. avgusta. Na položaju premierja naj bi nasledil Hassana Diaba, potem ko je ta dokončno izgubil zaupanje ljudi po katastrofalni eksploziji v bejrutskem pristanišču 4. avgusta in je 10. avgusta odstopil.

Libanonske stranke so se nato v začetku septembra zavezale, da bodo v dveh tednih oblikovale vlado s sposobnimi in neodvisnimi ministri s ciljem oživitve gospodarstva. To je ob takratnem obisku Bejruta sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron.

A zaradi nesoglasij glede porazdelitve ministrstev se to ni zgodilo. Glavna ovira je šiitsko gibanje Hezbolah, ki ima velik vpliv, in njegova zaveznica stranka Amal, ki jo vodi predsednik parlamenta Nabih Berri, ki je zahteval položaj finančnega ministra.

Libanon zadnje leto pretresa ena najhujših gospodarskih, družbenih in političnih kriz v zgodovini države, ki se kaže v padcu nacionalne valute, hiperinflaciji in obubožanju velikega dela prebivalstva. Krizo sta še zaostrili pandemija covida-19 in omenjena eksplozija, ki je razdejala Bejrut in zahtevala okoli 190 življenj, več kot 6000 ljudi pa je bilo ranjenih.

Mednarodna skupnost, še posebej Francija, od Libanona zahtevajo reforme v zameno za mednarodno podporo v višini več milijard evrov.