“Nerada to rečem, a življenje pod prejšnjim režimom je bilo boljše,” je povedala 42-letna farmacevtka iz Tripolija Fajza al Nas. Pred bankami morajo čakati več ur, da pridejo do lastnega denarja, vse je trikrat dražje, je potarnala.

Mednarodno priznana vlada v Tripoliju poskuša uveljaviti svojo oblast po vsej državi, a se rivalski parlament na vzhodu države temu upira. Minuli teden je doživela nov udarec, ko so uporniki zasedli del Tripolija in obnovili tretjo vlado v državi, ki je nekoč že delovala v prestolnici.

Nestabilnost po padcu Gadafija leta 2011 so izkoristili džihadisti Islamske države, ki so junija lani zasedli Sirto, rojstno mesto nekdanjega libijskega samodržca.

Sile, zveste vladi narodne enotnosti, so se pet mesecev borile z džihadisti, da so jih pregnali iz njihove utrdbe ob Sredozemskem morju. To jim je ob ameriški pomoči iz zraka uspelo avgusta.

Sile pod vodstvom vplivnega generala Kalife Haftarja so medtem minuli mesec zavzele glavna naftna terminala na vzhodu države in državni naftni družbi omogočile ponoven izvoz nafte. Haftar, ki se predstavlja kot rešitelj Libije pred rastočo džihadistično grožnjo, ima podporo parlamenta na vzhodu države.

Njegova vojska je sicer pregnala večino džihadistov iz Bengazija, kjer se je leta 2011 začela vstaja proti Gadafiju, vendar mnogi generalu očitajo, da ima en sam cilj – to je prevzeti oblast in vzpostaviti novo vojaško diktaturo.

Poznavalci razmer pravijo, da imajo Libijci trenutno na izbiro le dva ekstrema – kaos z milicami in islamskimi skrajneži kot prevladujočimi silami ali vojaško vladavino.

Ko bodo Haftarjeve sile dokončno pregnale džihadiste iz Bengazija in ko bodo vladne sile opravile s skrajneži v Sirti, bodo verjetno poskušale razširiti svoj vpliv na drugih območjih po državi, kjer pa bodo naletele na silovit odpor lokalnih milic. Zato stabilizacije razmer v Libiji po mnenju poznavalcev še nekaj časa ni pričakovati.

Kaos so za svoj dobičkonosen posel izkoristili tudi tihotapci ljudi v Libiji, kjer o boljšem življenju v Evropi sanja na tisoče migrantov. Samo letos jih je na nevarni poti čez Sredozemsko morje umrlo več kot 3000.

Medtem ko nekateri Libijci žalujejo za boljšim življenjem pod Gadafijem, drugi poudarjajo, da je kaos posledica desetletij katastrofalnega upravljanja države pod diktaturo.

Gadafi je v Libiji vladal 42 let, od leta 1969, ko je kot 27-letni stotnik na čelu skupine vojaških častnikov s prestola vrgel kralja Idrisa, do 20. oktobra 2011, ko so ga uporniki ubili ob zavzetju njegove domače Sirte, še zadnje utrdbe nekdanjega režima. Star je bil 69 let.