Predstavniki ministrstev za zdravje in za finance so se na današnjem sestanku uskladili, da bodo v okviru predloga zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov uvedli enotno embalažo tobačnih izdelkov in licenčnine za prodajo tobaka. Niso si pa še enotni glede tobačnega centa, je danes povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Tako se bodo v prihodnje pogajali in pogovarjali predvsem glede finančnih učinkov tobačnega centra, je dejala ministrica v današnji izjavi za medije. Na ministrstvu za finance po besedah Kolar Celarčeve trdijo, da bo zaradi tobačnega centa bistveno padla prodaja cigaret, pri čemer svoje izračune temeljijo na študiji ekonomske fakultete, ki jo je financirala tobačna industrija. "Takšna študija ne more biti verodostojna za pripravo sistemskih sprememb, ker vsak naročnik, ki plača študijo, želi s tem doseči tudi določene cilje," je dejala Kolar Celarčeva. Po besedah Kolar Celarčeve imajo z ministrstvom za finance pri uvedbi tobačnega centa tudi različne poglede, kako porabiti sredstva, ki bi se zbrala v proračunu. Medtem ko na finančnem ministrstvu ne želijo porabe teh sredstev za točno določene namene, pa na ministrstvu za zdravje želijo 65 milijonov evrov, koliko bi se okvirno zbralo na leto s tobačnim centom, usmeriti predvsem v preventivne programe, morda pa tudi za izobraževanje pripravnikov, znanstvenoraziskovalno delo in tako dalje. Ministrica je tudi izpostavila študijo, ki jo je naročila Evropska komisija pri Svetovni zdravstveni organizaciji in kaže, da Slovenija vsako leto zaradi škodljivih posledic kajenja izgubi pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oz. 1,8 milijarde evrov. V to niso všteti le izdatki zdravstvene blagajne za zdravljenje teh bolnikov in boleznine, pač pa tudi dejstvo, da vsako leto v Sloveniji zaradi posledic kajenja prezgodaj umre 3600 ljudi v najbolj produktivni delovni dobi. To pa se kaže tudi rasti BDP. Danes so se po navedbah ministrice uskladili, da bodo s tujimi strokovnjaki preverili praviln