“Najbolj pomembno je, da se naša skupna okoljska osveščenost povečuje. V Ljubljani poudarek dajemo ravnanju z odpadki, ravnanju z energijo in z vodo. Mi lahko rečemo, da živimo v okoljsko osveščeni prestolnici, k temu pa je pripomogel tudi sam projekt Zelena prestolnica Evrope 2016,” je v pogovoru za STA uvodoma izpostavila sogovornica.

Kot je pojasnila, so november posvetili prilagajanju podnebnim spremembam, kar je že postal življenjski slog. “Vsi se prilagajamo podnebnim spremembam, zdaj pa se ukvarjamo s tem, da ukrepi, ki jih izvajamo na lokalni ravni, povzročajo neke regionalne ali celo globalne učinke,” je dodala.

Posebno pozornost so novembra posvetili okoljski raziskavi Matevža Lenarčiča Green Light World Flight, v okviru katere je Lenarčič ponovno poletel okrog sveta in tokrat meril vsebnost črnega ogljika v zraku. “Gre za drugega največjega onesnaževalca zraka, takoj za ogljikovim dioksidom, zato se moremo vprašati, kaj z njim narediti,” je dejala Kukovičičeva.

Črni ogljik po svetu deloma izhaja iz industrije, pridelave nafte, v veliki meri pa iz individualnih kurišč s starimi pečmi za les. To je problem, ki se po besedah Kukovičičeve pojavlja tudi v Ljubljani. “Ljubljana je zelena prestolnica, hkrati pa je tudi kotlina. Na obrobju ima hiše, ki so sicer v večini res prešle na ogrevanje z biomaso, ampak ne z novimi pečmi temveč z uporabo starih,” je pojasnila.

Kot je dodala Kukovičičeva, gre za področje, ki ni zakonodajno regulirano. “Mene je zelo presenetil podatek, da država ne ve, kako se Slovenci na splošno ogrevamo. V Ljubljani vemo, da je približno 74 odstotkov uporabnikov priklopljenih na dva infrastrukturna sistema – daljinsko ogrevanje in daljinsko oskrbo z zemeljskim plinom, ostalo pa so individualna kurišča in ogrevanje z elektriko,” je dejala.

Ogrevanje na elektriko sicer po besedah sogovornice ni problem, ker je poceni in okolju prijazno, problem pa so individualna kurišča, ki jih ne moremo regulirati. “Socialna in gospodarska stiska pa lahko ljudi privedeta tudi do tega, da v peči mečejo karkoli. Ker smo mi kotlina, vsi prašni delci priletijo k nam,” je dejala.

V Energetiki Ljubljana si sicer prizadevajo, da bi povečali delež daljinsko oskrbovanih stanovanj, pri čemer jim bo v pomoč tudi nova plinsko-parna enota. Kot je povedala Kukovičičeva, je prva faza projekta že zaključena. Na podlagi te so naredili novo strategijo in se odločili, da bi postavili dve 50-megavatni turbini. “Približno polovico ali celo več kot polovico premoga bi tako nadomestili z zemeljskim plinom,” je pojasnila Kukovičičeva.

Še v tem letu ali pa v prvi polovici naslednjega naj bi se po njenih besedah pripravil nov razpis. Na to, kot je dodala, vpliva veliko stvari, ena od njih pa je shema podpor. “Gre za visoko učinkovito proizvedeno električno energijo iz soproizvodnje, zato je morala država pripraviti načrt in ga poslati v Bruselj. Tam so potrditveno shemo potrdili, trenutno pa sta shema in uredba v medresorskem usklajevanju. Ko bo to zaključeno, bomo videli, ali nam pripada kakšna podpora, je pa naš cilj, da bi projekt naredili do leta 2020,” je pojasnila.

Poleg individualnih kurišč je eden večjih onesnaževalcev promet. Ljubljana je že z zaprtjem centra za promet naredila ogromno, na račun tega se je znatno pomanjšal delež črnega ogljika v zraku, je spomnila Kukovičičeva in dodala, da je treba rešitve iskati tudi v alternativnih gorivih.

Poleg električnih vozil v promet v prestolnici vpeljujejo še zemeljski plin. Na prvem mestu je treba po besedah Kukovičičeve ljudem ponuditi mrežo polnilnic, nekaj jih je že, z njihovo postavitvijo pa bodo v zeleni prestolnici nadaljevali tudi v prihodnje. “Najprej moramo uporabnikom omogočiti mesta za polnjenje, nato pa bodo morda prepričani, da takšna vozila tudi uporabljajo,” je dejala.

Kukovičičeva je za konec poudarila, da glede podnebnih sprememb ponavljajo stvari, ki jih govorijo že nekaj časa, prizadevajo pa si, da bi se prebivalci malo bolj aktivirali. Predvsem jo navdušuje, koliko o prilagajanju na podnebne spremembe vedo otroci.