V mestu ni več veliko prebivalcev, ki ne bi vedeli, da je Ljubljana letošnja Zelena prestolnica Evrope, saj je občina k celotnemu projektu pristopila zelo odprto, vanj želi vključiti čim več deležnikov, je v pogovoru za STA povedala Fickova.
Ideji o trajnostno naravnanem življenju tako ne sledijo le občani, ampak zeleno vzdušje vlada tudi v mestni hiši, kjer po besedah Fickove sodelavci med seboj tekmujejo, kdo se bo spomnil boljše ideje in kaj lahko na posamičnem področju še spremenijo. “To se mi zdi prav, saj pri vsaki odločitvi tehtamo tudi zelene učinke,” je izpostavila. Tudi med občani vlada pozitivna energija in iščejo možnosti, kje bi se dalo storiti še korak naprej, zadeve še izboljšati.
Je pa po njenih besedah res, da so ljudje v Ljubljani ob intenzivnem osveščanju o zelenem okolju nanj postali tudi bolj pozorni. V mestu prejemajo različna sporočila, v smislu, “smo zelena prestolnica, vendar je v naši bližini še zmeraj nelegalno odlagališče odpadkov” in podobno. Podžupanja tudi take odzive sprejema kot dobrodošle, saj pomenijo, da je ljudem mar za okolje.
“Čeprav zadeve urejamo kakor hitro lahko, se vsega ne da narediti čez noč, zakonodaja in delitev pristojnosti med državo in mestom predstavljajo dodaten izziv. Kljub temu pa so spremembe na bolje dobro vidne in smo lahko nanje vsi skupaj upravičeno ponosni” je dodala.
Ljubljana je za naziv Zelena prestolnica Evrope kandidirala večkrat, Fickova pa je prepričana, da je nagrada prišla ob pravem času. Pred desetimi leti se je namreč o trajnostnem razvoju slišalo bistveno manj, danes pa vsi občutimo podnebne spremembe in kako močna je lahko narava, zato tudi lažje spreminjamo svoje navade.
Sam naziv je sicer Ljubljani na mednarodni ravni prinesel absoluten preboj, je poudarila Fickova. Kot je pojasnila, so postali enakopravni sogovorniki največjim prestolnicam v Evropi in prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade. Od lanskega leta je Ljubljana tudi članica upravnega odbora največje mreže evropskih mest Eurocities.
“Evropska komisija nam je ob podelitvi naziva na dušo položila, da smo prva zelena prestolnica v osrednjem in jugovzhodnem delu Evrope in da naj zeleno energijo širimo v to regijo,” je dejala Fickova in poudarila, da to ves čas tudi zelo aktivno počnejo.
Po njeni oceni pa je zanimivo, da beležijo vedno več študijskih obiskov s severozahodnega dela Evrope. “V letošnjem letu so nas obiskali predstavniki nekaterih skandinavskih mest, ki so že leta prepoznana kot trajnostno usmerjena, z namenom, da se iz naših izkušenj dodatno učijo. To je zelo lep občutek,” je dejala.
Predstavnikom tujih mest, ki obiščejo Ljubljano, so sicer po njenih besedah všeč preproste stvari v mestu, kot na primer brezplačno električno vozilo kavalir. Veliko si jih ogleda tudi Regijski center za ravnanje z odpadki – RCERO Ljubljana, po besedah podžupanje pa jih zanima tudi, kako so se na občini lotili ureditve degradiranih območij. “Na nekoč degradiranem območju ob Savi je denimo danes urejen priljubljeni izobraževalno-rekreacijski center in urejena sprehajalna pot,” je izpostavila podžupanja. Takšnih prenovljenih površin je skupaj že več kot 90 hektarjev.
Kot izhaja iz obrazložitve Evropske komisije, je bil eden izmed vidnejših ukrepov, zaradi katerega si je Ljubljana prislužila laskavi naziv, tudi sprememba prometnega režima na Slovenski cesti. Prav zaprtje mestnega središča za motorni promet je v tujini požel največ pozornosti. Kot je pojasnila Fickova, drugi razmišljajo o zaprtju ene ulice, v Ljubljani pa so preuredili več kot 10 hektarov površin, ki so jih namenili pešcem in kolesarjem. “Velikokrat vprašajo, kje je bil pogum za to,” je izpostavila.
Podžupanjo na občini večkrat omenjajo kot dušo projekta, sama pa poudarja, da je uspeh z uresničevanjem trajnostne vizije Ljubljana 2025 skrojila vsa ekipa v mestni hiši. “Od samega začetka nismo želeli, da gre za projekt male skupine ljudi. Da bi se hvalili z nekimi dosežki, pa ljudje ne bi zanje sploh vedeli. Projekt smo želeli odpreti zelo na široko in moram priznati, da smo moja pričakovanja presegli,” je dejala.
S svojimi izkušnjami želi ljubljanska občina pomagati tudi drugim slovenskim mestom. Kot je dejala, je večina po številu prebivalcev premajhna za kandidaturo za naziv Zelena prestolnica Evrope, lahko pa bi se po njenem mnenju potegovala za Zeleni list. Gre za iniciativo Evropske komisije, ki nagrajuje trajnostni razvoj s poudarkom na spodbujanju zelene rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v evropskih mestih, ki imajo med 20.000 in 100.000 prebivalcev.
Fickova upa, da se bodo slovenska mesta zato v prihodnje odločala za kandidaturo, Ljubljana pa jih bo k temu spodbujala. “Sama se strinjam z županom Zoranom Jankovićem, ki vztrajno ponavlja, da bi v primeru, če bi vsa mesta prevzela cilje in vrednote zelenih prestolnic, lažje rešili planet in se aktivneje odzivali na podnebne spremembe,” je dejala.
Naziv Zelena prestolnica Evrope bo v Ljubljana nosila še slabega pol leta, Fickova pa napoveduje, da dinamika dogodkov ne bo popustila. Veliko dela jih še čaka, po izteku zelenega leta pa bodo pridobljene izkušnje in zbrane dosežke celotnega projekta zelene prestolnice kot primere dobrih praks še naprej aktivno delili z drugimi mesti.
