Zaradi neplačanih obveznosti do dobaviteljev, s katerimi se je ljubljanska operna hiša soočala v zadnjih letih, je vlada leta 2012 sklenila, da izgube ne bo pokrivala, temveč da jo mora zavod pokriti iz presežka prihodkov. Na podlagi tega je bil še istega leta sprejet sanacijski program, ki je predvideval pokritje skupne izgube v višini dobrih 1,2 milijona evrov do konca leta 2018. Konec leta 2012 so skupne neporavnane obveznosti znašale 1.472.639 evrov.
Kot je za STA povedal ravnatelj Peter Sotošek Štular, so sanacijski program uspešno končali konec lanskega leta: “Opera je v letu 2016 izkazala 404.651 evrov presežka prihodkov, s čimer je pokrila še zadnjih 388.942 evrov izgube iz leta 2015 in s tem v letošnjem letu ustvarila kumulativen presežek v vrednosti 15.709, ki ga bomo predvidoma porabili za nakup osnovnih sredstev – instrumentov.”
Zavod je že štiri mesece v celoti likviden, torej redno poravnava vse svoje obveznosti, je dodal in pripomnil, da gre “nedvomno za največjo uspešno dokončano finančno sanacijo kulturnega javnega zavoda od osamosvojitve Slovenije, s čimer je Opera prvič po letu 2003 leto končala brez skupne izgube”.
Zdaj zaskrbljenost zaradi zmanjšanja sredstev za materialne stroške
Kljub predčasno končani finančni sanaciji pa so v hiši zaskrbljeni zaradi zmanjšanega sofinanciranja splošnih materialnih stroškov za letošnje leto. Tako se je opredelil tudi svet zavoda, ki je sicer potrdil finančni načrt ministrstva. Z odločbo o sofinanciranju bo Opera prejela 9.643.597 evrov (lani 9.559.995 evrov), pri čemer je ministrstvo v primerjavi z lani za 421.376 evrov znižalo sredstva za splošne stroške delovanja ter za 524.978 evrov zvišalo sredstva za plače.
Na ta način “se bo sprostil pomemben del lastnih sredstev, ki jih je zavod moral v preteklosti namenjati za plače. Sedaj bo imel na razpolago večji delež lastnih sredstev, ki jih bo lahko namenil za financiranje splošnih stroškov delovanja oziroma jih bo porabil skladno z možnostmi in lastnimi prioritetami, opredeljenimi v finančnem načrtu in programu dela”, so za STA povedali na ministrstvu.
Kljub višjim sredstvom za plače in višjim sredstvom v celoti – te sicer javni zavod po krovnem zakonu v kulturi lahko samostojno razporeja -, pa Sotošek Štular opozarja, da se bodo zaradi sprostitev napredovanj, višjih regresov in prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje tudi dejanske plače v letošnjem letu povečale za približno 260.000 evrov. “Dejansko nam bo tako po izplačilu plač ostalo približno 180.000 evrov manj kot lani,” pravi direktor Opere, v kateri je trenutno 281 redno zaposlenih.
Sindikat Glosa v Operi je na strani teze, da hiša z zmanjšanjem sredstev na splošnih stroških ne bo mogla učinkovito izpeljati predvidenih aktivnosti in bi se znala ponovno znajti v rdečih številkah. Njegov predsednik Andrej Sraka je svet zavoda pred potrjevanjem finančnega načrta opozoril, da je varčevanje v vseh teh letih pustilo vidne posledice ne samo na stavbi, temveč tudi na opremi. Prav tako se varčevanje pozna na nabavi osnovnih sredstev, ki jih za delovanje potrebujejo ansambli. V Glosi zato dvomijo, da bo letošnji finančni načrt pokril celotno leto.
Da so leta varčevanja načela stavbo preko napak izvajalcev in projektantov in puščajo težko popravljive posledice tudi na sredstvih, je izpostavil tudi kolegij orkestra. Ob tem je izrazil še “občutek”, da vodstvo ni storilo vsega, da bi se sredstva ohranila. Svet zavoda je tako opozoril na pomanjkljivo vzdrževanje prostorov, med drugim na orkestrsko jamo, v kateri “nevzdržno piha”, nevzdrževana stranišča v prvi kleti, puščajočo streho, odpadajoč omet, potoček v tretji kletni etaži, minimalno vzdrževanje službenih instrumentov in na to, da je moški del orkestra že dolgo brez službenih oblek.
Sanacija stavbe še ni končana
Na ministrstvu so glede saniranja stavbe povedali, da jih je ravnatelj v začetku letošnjega leta opozoril na težave s pronicanjem vode v tretji kleti. Za ogled so angažirali zunanjega strokovnjaka – inženirja, ki je pripravil popis potrebnih del in po dogovoru z vodstvom hiše določil termin izvedbe sanacije v tednu, ko bo zgradba Opere prazna.
Glede drugih nepravilnosti, ki so nastale ob prenovi in širitvi zgradbe iz leta 1892, v kar je bilo vloženih okrog 43 milijonov evrov, pa so na ministrstvu spomnili, da so napake obeh glavnih izvajalcev, podjetij SCT in Vegrad, začeli ugotavljati že kmalu po zaključku del in primopredaji objekta decembra 2011: od zamakanja v odrsko jamo in skozi dilatacijo, zamakanja strehe v novem delu, na rolo vratih in dovozni klančini do slabo izvedenih detajlov v kopalnicah in posledičnega pronicanja vode v nižjo etažo.
“Zaradi vseh navedenih in še drugih napak je bila izvajalcema vnovčena bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih del, iz katere so se in se še bodo financirala sanacijska dela,” so pojasnili na ministrstvu. Kot so dodali, so lani z Opero podpisali pogodbo, vredno 655.310 evrov, s katero je hiša financirala večino napak, razen sanacije kopalnice, ocenjene na 145.000 evrov, ki bo lahko izvedena letos poleti.
