“Hostel Celica je bil vedno tisti, ki je postavljal standarde v mladinskem turizmu,” je dejal direktor hostla Tomaž Juvan, ki opaža pozitiven odziv gostov. “Na trgu je ogromno konkurence. Danes je v Ljubljani že več kot 30 hostlov in ostalih ponudnikov, prihaja Airbnb in tako naprej,” je izpostavil Juvan. Zato je pomembno vedeti, kaj je tista dodana vrednost, ki jo lahko ponudiš. “Ponuditi trajnostno, eko zgodbo je stvar, ki krepi blagovno znamko in privablja ljudi,” je prepričan.
Za pridobitev certifikata Travelife Gold je moral hostel Celica, ki letos praznuje 13. obletnico delovanja, zadostiti več kot 150 kriterijem. Pri tem ne gre le za okoljske vidike, saj certifikat upošteva tudi odnos do dobaviteljev, poslovanje oziroma odnos do zaposlenih ter vpetost v lokalno skupnost, je naštel Juvan.
“Odziv gostov je pozitiven,” je poudaril direktor. Raziskave kažejo, da so mladinski turisti med najbolj okoljsko osveščenimi. V Celici pa trajnostno miselnost širijo tudi naprej, na svoje goste. “Upamo, da se nam bodo pri tem pridružili tudi drugi gostinci in hotelirji v Ljubljani,” je dejal Juvan.
Pomemben del trajnostne naravnanosti Celice je zagotavljanje lokalno in ekološko pridelane hrane. So eni prvih, ki so se pridružili projektu zelenih nabavnih verig pod okriljem Turizma Ljubljana, v okviru katerega sodelujejo z lokalnimi dobavitelji.
Kot je poudaril Juvan, so si že dolgo prizadevali za lokalno hrano, vendar je bilo sodelovanje težko doseči. “Nimamo skladišč in tako ne moremo odkupiti cele njive krompirja ter je nekam pospraviti, ampak potrebujemo dobave na dnevni ali tedenski ravni,” je ponazoril. Doslej tako niso uspeli vzpostaviti stika s proizvajalci, ki bi jim lahko zagotovili takšno dobavo.
Sedaj pa so se stvari vendarle spremenile. S projektom so sicer začeli pozimi, ko je lokalno pridelane zelenjave manj, vendar pa jim je že ta teden celoten solatni bar uspelo napolniti z zelenjavo, pridelano v okolici Ljubljane. Poleti naj bi se delež lokalne zelenjave dvignil nad 80 odstotkov.
Zaradi sprememb so tudi dvignili cene dnevnih kosil, a so gostje to zelo pozitivno sprejeli, je povedal Juvan. “V zadnjih dveh mesecih smo v vsakem jedilniku komunicirali, iz katere kmetije je prišla neka sestavina. Gostje so to opazili in cenili. Anketa je pokazala, da je več kot 75 odstotkom zelo všeč ideja in so za to pripravljeni tudi nekaj več plačati,” je dejal.
Sicer pa si želi, da bi idejo lokalne hrane podprlo še več ljubljanskih hotelirjev in gostincev. Na ta način bi namreč spodbudili tudi proizvajalce.
V hostlu Celica pri nabavi hrane sodelujejo z Zadrugo Jarina, ki že 12 let z lokalno pridelano hrano oskrbuje predvsem šole in vrtce, na pobudo Turizma Ljubljana pa sedaj tudi gostilne in hotele v Ljubljani v zelenih nabavnih verigah.
“V naši mreži je 100 kmetijskih proizvajalcev, 70 šol in vrtcev, pilotno delamo s petimi gostišči in hoteli v Ljubljani – poleg Celice so to še hotel Park, Terme Snovik, Gostilna dela ter Gostilna na gradu,” je naštel Kristijan Adamlje iz zadruge.
Kot je poudaril, kmetje večino časa preživijo na njivi, njihova glavna okupacija je proizvodnja hrane. Zato pa pogosto nimajo časa za prodajo in komunikacijo s kupci. Tu pridejo na vrsto posredniki, kot je zadruga, ki nudijo logistično in administrativno podporo.
Kot je še dodal, lokalno pridelana hrana ni draga, vendar pa je druga hrana izredno poceni. “Tisti, ki razumejo vrednost hrane, bodo temu dali tudi poudarek,” je Adamlje odgovoril na vprašanje, ali so ljudje pripravljeni za domačo hrano plačati več. “Zadeve se premikajo, pomembno pa je tudi, da se komunicira, kaj je na krožniku, od kje ta hrana prihaja,” je še dodal.
