Novi moški rekord 2:04:58, ki ga je lani na ljubljanskih ulicah postavil Etiopijec Sisay Lemma, je odmeval izven slovenskih meja, saj še danes predstavlja 10. najhitrejši uradni čas zmagovalca maratona na svetu, izpostavljajo prireditelji. Ti so ob izpolnjenih kriterijih glede kakovosti izvedbe letos tudi pridobili zlato oznako Mednarodne atletske zveze (IAAF) za cestne dirke.
“Lanski ljubljanski maraton je v tekmovalnem merilu predstavljal izjemen preboj,” je na današnji novinarski konferenci ocenil predsednik organizacijskega odbora Danilo Ferjančič. Čeprav bo takšen dosežek težko ponoviti, si prireditelji predvsem v ženski konkurenci znova želijo premikati časovne meje, širše pa si želijo kakovostnega dogodka v izjemno razburljivem času za maratonski šport.
Cilj v tekmovalnem smislu je izboljšati ženski rekord na ljubljanski progi in se spustiti pod 2 uri in 22 minut, je povedal član organizacijskega odbora Gabrijel Ambrožič. Zdajšnji rekord je lani postavila Kenijka Visiline Jepkesho s časom 2:22:58.
Udeležbo vrhunskih tekačic je bilo zaradi vse večje konkurence na svetovni ravni in tudi poznega termina svetovnega prvenstva v Dohi težko zagotoviti, vendar je po Ambrožičevih besedah organizatorjem naposled to tudi uspelo. Ta naj bi tako omogočala izpolnitev cilja, če bodo druge razmere, predvsem vremenske, primerne.
Kot je ob tem povedal direktor organizacijskega odbora Gojko Zalokar, je cilj tudi obdržati vrhunsko kakovost organizacije. V programu in tudi na trasi večjih sprememb sicer ni, s ciljem narediti progo še hitrejšo je bila predvsem na območju Rožne doline nekoliko zmanjšano število ovinkov.
Letos je na osrednje nedeljske teke prijavljenih 13.860 tekačev, na kraljevi razdalji skoraj natanko 2000. Ob standardnem osipu nekaterih prijavljenih pred startom je tako pričakovati rahel upad udeležbe v primerjavi z lani, ko se je nedeljski tekov na 42, 21 in 10 kilometrov udeležilo skoraj 14.000 tekačev.
Prireditelji so zato letos odprli prijave v zadnjem hipu, ki bodo možne tudi v dneh pred prireditvijo, za naprej pa obljubljajo prenovo strategijo z namenom odziva na svetovne trende.
Trend upadanja udeležbe na maratonih se sicer beleži tudi širše, pravijo, na njega pa bodo začeli pripravljati odziv takoj po koncu letošnje prireditve. “To od nas terja razmislek o tem, kaj ljubljanski maraton želi biti,” je dejal Ferjančič. Pred jubilejno 25. izvedbo je tako napovedal temeljit premislek o pravem ravnotežju med komercialno naravnanostjo s privabljanjem tujih tekačev in lokalnim pomenom dogodka ter promociji zdravega življenja.
Za prihodnost maratona ne skrbi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je zadovoljen z delom prirediteljev in dejstvom, da je ta v zadnjih letih zabeležil vrhunske izide v svetovnem merilu. “Ko sem pred leti rekel, da ciljamo na svetovni rekord, so se mi smejali. A kot smo slišali, imamo zdaj izid med 10. najboljših,” je dejal.
Po njegovem je nekaj k upadu udeležbe prispevala tudi za pet evrov višja cena prijavnine letos. Ta naj bi po zagotovilih organizatorjev prispevala tudi k bolj kakovostni izvedbi.
