Občinski proračun za leto 2020 je težak 414 milijonov evrov, za leto 2021 pa 414,6 milijona evrov. Kot je strnila vodja oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan, bo prihodnje leto za investicije namenjenih 154,3 milijona evrov, leto pozneje pa 157,4 milijona evrov. Največ denarja bo namenjenega za projekt povezovalnega kanala C0 v občini z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice, in sicer prihodnje leto 52 milijonov, leta 2021 pa 53 milijonov evrov.

Na področju stanovanjske politike bo občina prihodnje leto namensko premoženje občinskemu stanovanjskemu skladu povečala za 2,2 milijona evrov, leto pozneje za 7,2 milijona evrov.

Za odplačevanje dolga pa bo občina prihodnje leto namenila 12,5 milijona evrov in leto pozneje 13,1 milijona evrov. Odplačevanje dolga bo tako še naprej presegalo načrtovano zadolževanje, je poudarila Bistanova.

Med novimi projekti, vključenimi v proračun, je naštela centra v četrtnih skupnostih Jarše in Vič, projekte komunalnega opremljanja na več koncih občine, tretjo fazo projekta Energetska obnova Ljubljane (Eol), urejanje ulice Bežigrad in nadaljevanje obnove Ljubljanskega gradu.

Prav padec sredstev, namenjenih obnovi gradu, je zmotil svetnika SMC Dragana Matića (SMC), ki je tudi sicer izpostavil zniževanje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine v občini. Kot je dejal, je prihodnje leto za to namenjenih 1,17 milijona evrov, leto pozneje že manj kot milijon evrov. “Mizeren” se mu zdi tudi delež sredstev, namenjen odkupu umetniških del. “10.000 evrov na letni ravni se mi zdi za najlepše mesto na svetu in prestolnico kulture zelo zelo malo,” je dejal. Ljubljana za naziv Evropska prestolnica kulture kandidira za leto 2025.

Ljubljanski župan Zoran Janković je odgovoril, da občina še naprej ostaja zgled mestom, tudi po Evropi, ko gre za kulturo. Izpostavil je, da mesto kulturi še vedno namenja 11 odstotkov proračuna in dodal, da “kultura ni strošek, ampak investicija”.

Svetnica Ksenija Sever (SDS) je izpostavila, da so nekatere postavke v osnutkih proračunov za prihodnji dve leti popolnoma enake, ob čemer je prepričana, da bo realno sliko prinesel šele zaključni račun letošnjega proračuna, ko bodo projekti, ki ne bodo realizirani, preneseni v prihodnje leto.

Povečanje sredstev na prihodkovni strani proračunov za leti 2020 in 2021 pa je pozdravil vodja svetniškega kluba SD Marko Koprivc. “Prisoten je tudi trend razdolževanja, kar je absolutno pozitivno in odpira potencial za nov razvojni cikel,” je dejal.

V Levici pa so izrazili upanje, da proračunska dokumenta nista preveč optimistično načrtovana kot v preteklih letih. Janković je poudaril, da sta in da bo tako tudi v prihodnje.

Svetnica Urška Honzak (Levica) je bila kritična, da je v dokumentih za blaženje podnebnih sprememb namenjen le milijon evrov, medtem ko se sredstva za notranjo varnost povečujejo za milijon evrov. “Od kdaj je Slovenija ogrožena država,” je dejala in vprašala, če ne bi bilo bolj smiselno sredstev namesto namišljenim grožnjam nameniti tistim, ki dejansko grozijo mestu, pri čemer je opozorila tudi na stanovanjsko problematiko.

Načrtovano povečanje premoženja stanovanjskega sklada v prihodnjih letih je po njeni oceni “absolutno prenizko”, saj po nekaterih ocenah Ljubljani primanjkuje 10.000 najemnih javnih stanovanj.

Glede povečanja sredstev za notranjo varnost je Janković pojasnil, da gre za evropska sredstva in se lahko porabijo samo v ta namen.

Po krajši razpravi so svetniki danes potrdili tudi drugi rebalans letošnjega proračuna, ki je vreden 396,6 milijona evrov in s tem za 19,6 milijona evrov nižji od veljavnega. Kot je pojasnila Bistanova, je zadolževanje še naprej predvideno v višini 10 milijonov evrov, odplačilo dolga pa bo s predvidenimi 12 milijoni evrov preseglo zadolževanje. Ob tem je spomnila, da je bil Mol po prvi polovici leta zadolžen za 86,5 milijona evrov.

Rebalans sicer največjo spremembo prinaša na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, ker se sredstva povečujejo za osem milijonov evrov, drugo najvišje povečanje sredstev je predvideno za projekt Eol, in sicer za štiri milijone evrov.

Severjevo (SDS) je v rebalansu med drugim zmotilo znatno zmanjšanje prihodkov s strani EU in države. Kot je izpostavila, so ta namesto v višini 52,5 milijona evrov predvidena le še v višini 26 milijonov evrov. “Ker se ta sredstva koristijo v določenem obdobju oz. finančni perspektivi upam, da se bodo odobrena sredstva v roku počrpala,” je pozvala.