“Ne želimo le kritizirati in opozarjati, kaj ni prav in kaj ni narejeno, ampak tudi aktivno sodelovati,” je ob predstavitvi predlogov ukrepov LMŠ poudaril prvak stranke Marjan Šarec. “Prihodnost ne bo tako zelo lepa, zlasti pa ne bo lepa, če se je bomo spet lotili na napačen način,” je dejal.
Šarec je bil med drugim kritičen do doslej sprejetih protikoronskih paketov vlade, ki v praksi niso zaživeli. “Vemo, da banke spet ne dajejo kreditov, vemo, da državno poroštvo ni uspešno. Če bomo spet zašli v spiralo varčevanja in ne bomo spodbujali potrošnje, se iz prejšnje krize pred 10 leti nismo naučili nič,” je poudaril. Izpostavil je tudi, da se je v to zakonodajo “tlačilo tudi ukrepe, ki nimajo zveze z gospodarstvom”.
Konkretne ukrepe je predstavil ekonomist Jože Damijan, ki je med drugim Šarčeve besede podkrepil z navedbami, da prvi vladni protikoronski paket ni bil težak tri milijarde evrov ampak le okoli 1,7 milijarde evrov. Ob tem je država do sredine maja implementirala le okoli petino ukrepov. Vlog za odložitev plačila kreditov je bilo denimo čez 22.000, banke pa so odložile le za 267 milijonov evrov anuitet oz. 1,3 odstotka celotne vrednosti januarja podeljenih kreditov nebančnemu sektorju. Prav tako še ni zaživela garancijska shema države, je poudaril Damijan.
“Vladni ukrepi so zelo počasni, določeni predpisi so zmedeni, kup je nedorečenosti,” je navedel Damijan. Glavno težavo pa vidi v dejstvu, da ukrepi niso naslovili težave povpraševalnega šoka, s katerim se sooča Slovenija.
LMŠ je tako pripravila svoj nabor ukrepov za izhod iz recesije in zeleno spodbuditev razvojnega preboja na eni ter za bolj prijazno prihodnost na drugi strani. V prvem sklopu predvideva ukrepe za spodbujanje domačega povpraševanja, program dolgoročnih vlaganj v prometno infrastrukturo, tudi z ustanovitvijo infrastrukturnega sklada, program energetskega prehoda na obnovljive vire ter spodbujanje tehnološkega razvoja in prestrukturiranja gospodarstva.
Med ukrepi za bolj prijazno prihodnost pa v stranki izpostavljajo nadgradnjo javnega zdravstvenega sistema, oblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe, aktivno stanovanjsko politiko s preoblikovanjem dela DUTB v nepremičninsko-stanovanjski sklad, prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno ter prilagoditve pokojninskega sistema z ustanovitvijo demografskega sklada.
Konkretni ukrepi za spodbujanje domače potrošnje so turistični vavčer za vsakega prebivalca v višini 400 evrov ter začasna uvedba temeljnega državljanskega dohodka v višini 100 evrov mesečno za porabo v Sloveniji. Damijan je izpostavil tudi subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo in prehod na obnovljive vire energije s 50-odstotnimi subvencijami Eko sklada.
Tu so še pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v prometno in javno infrastrukturo ter energetsko obnovo javnih stavb, program povečevanja oskrbe javnih ustanov z živili lokalnih pridelovalcev, pospešitev postopkov za izvedbo velikih infrastrukturnih naložb ter preusmeritev sredstev EU v sofinanciranje gradnje lokalnih projektov s hitrimi učinki.
Med vladnimi ukrepi jih je, kot je izračunal Damijan, za 337 milijonov evrov namenjenih spodbujanju povpraševanja. LMŠ bi v ta del usmerila 1,78 milijarde evrov.
Takšni izdatki države bi pomenili, da bi slovenski bruto domači proizvod (BDP) upadel za tri odstotke namesto za 7,5 odstotka, je izračunal Damijan. Javni dolg bi se primerjalno povečal na 76,5 odstotka, kar je manj kot v primeru uresničitve vladnih ukrepov. Za izvedbo ima država dovolj zagotovljene likvidnosti, na voljo pa je tudi denar ECB, je še pojasnil.
