Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je odstopil kot član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ker se ne strinja, kako je bila v VSO sprejeta odločitev o vložitvi kazenske ovadbe zoper štiri člane nekdanjega slovenskega predsedstva. Ostaja pa član VSO. VSO je ovadil štiri člane nekdanjega predsedstva republike - Milana Kučana, Dušana Pluta, Cirila Zlobca in Matjaža Kmecla - ker so februarja 1991 sopodpisali deklaracijo za mir, s tem pa zahtevali Slovenijo brez vojske in vojaške industrije. V VSO so ob vložitvi ovadbe izrazili prepričanje, da so podpisniki s tem tik pred osamosvojitvijo zahtevali hitro in enostransko razorožitev Slovenije. Maja je VSO Kučana ovadil tudi, ker da kot predsednik predsedstva ni preprečil razorožitve Teritorialne obrambe. Kot je dejal Peterle, je kot član predsedstva VSO odstopil, ker se ne strinja z načinom sprejemanja odločitve o ovadbi. "V odločanje nisem bil vključen, pač pa sem za to zadevo izvedel iz medijev," je dejal. Ne želi dajati svojega imena za zadeve, na katere nima vpliva. Na vprašanje, ali se strinja z vložitvijo ovadbe, je odgovoril: "Če bi bi me nekdo vprašal za mnenje, bi rekel ne na praznični trenutek in ne po 25 letih. To pa da ne pomeni, da se vsebinsko opredeljuje do deklaracije za mir. Na petkovi predstavitvi knjige Slovenija in pika! je Peterle deklaracijo sicer označil kot točko, ki je sam ni videl kot prispevek k osamosvojitvi. Dejal je še, da ostaja član VSO, ki ga je tudi pomagal soustanavljati. Predsednik VSO Aleš Hojs za STA danes ni bil dosegljiv. Za portal Nova24TV pa je povedal, da je bil Peterle o prvi ovadbi vseskozi obveščen prek elektronske pošte in je v pogovorih tudi sodeloval, čeprav se na glasovanju na koncu ni izrekel, ali je za ali proti. O drugi ovadbi pa je predsedstvo VSO odločalo na zadnjih dveh sestankih, ki sta bila sklicana v četrtkovih terminih. Kot je pojasnil Hojs, so namreč kar nekaj sej sklicali v petkovih terminih, ki da jih je želel izključno Pe