Čisti prihodki od prodaje so bili devet odstotkov višji kot leta 2015, poslovni izid iz poslovanja pa 16 odstotkov. Čista dobičkonosnost kapitala se je povečala za 27 odstotkov oziroma tri odstotne točke, je razvidno iz poročila o poslovanju družbe, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze.

V Luki Koper so lani pretovorili rekordnih 22,011 milijona ton tovora. Zabojnikov je bilo 844.778, vozil 749.002, generalnega tovora pa 955.123 ton.

Kot so spomnili v sporočilu, so lani za naložbe namenili 61,8 milijona evrov. Med drugim so za potrebe kontejnerskega terminala zgradili dva dodatna železniška tira in podaljšali tri obstoječe. Uredili so 9000 kvadratnih metrov veliko površino za skladiščenje kontejnerjev.

Za 12 novih, zmogljivejših dvigal za pretovor kontejnerjev, je družba lani namenila 18,1 milijona evrov. Končali so tudi prvo fazo izgradnje depoja, kjer so utrdili skladiščne in manipulativne površine za potrebe kontejnerskega terminala v velikosti 42.000 kvadratnih metrov.

Lani so v luki zaposlili 59 novih sodelavcev. Število zaposlenih se je glede na leto 2015 povečalo za tri odstotke oziroma 31 zaposlenih na 1071 zaposlenih.

Minulo leto je v Luki Koper sicer zaznamovalo vrenje v poletnih mesecih, ko so delavci med drugim zahtevali umik predloga zamenjave treh nadzornikov luke, protestno so ustavili tudi delo. Slovenski državni holding (SDH) je sicer ta predlog takrat zaradi nasprotovanja delavcev umaknil, je pa protest povzročil precej gospodarske škode.

SDH je vodstvo Luke Koper zato pozval, naj posreduje oceno nastale škode in vpliva na dobiček, ugotovitve glede nosilcev odgovornosti za zaustavitev del ter načrtovane ukrepe glede postopkov reševanja odškodninskih zahtevkov in ukrepov za zmanjševanje tveganj za ponovni nastanek podobnega zapleta.

Nadzorni svet Luke Koper se je danes seznanil z dopisom SDH iz januarja z zahtevo za posredovanje podatkov glede ocene škode zaradi omenjene prekinitve del v družbi in nosilcih odgovornosti za prekinitev del.

Nadzorniki so v odgovoru SDH, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, zapisali, da delo v pristanišču tudi v času spontane prekinitve ni popolnoma prenehalo. V celotnem obdobju od spontane prekinitve dela so prejeli le nekaj dopisov z napovedanimi manjšimi zahtevki za povračilo škode, ki pa so bili po njihovih navedbah “nekonkretizirani, neutemeljeni in brez dokazov”.

Prejeli so še odškodninski zahtevek Slovenskih železnic v višini 1,77 milijona evrov, ki je po njihovih besedah prav tako brez relevantne pogodbene podlage in brez dokazov, in zahtevek družbe Rail Cargo Austria, ki so ga prav tako argumentirano zavrnili.

“Pri dogodku spontane prekinitve dela (…) je šlo za dogodke zunaj volje ali sfere vodstva družbe in organov družbe, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti. V tem pogledu dogodek v vseh pogledih predstavlja višjo silo,” so še zapisali.