Kot je davi sporočilo francosko notranje ministrstvo, je ob nekaj manj kot 75-odstotni volilni udeležbi Macron dobil 66,1 odstotka glasov, Le Penova pa 33,9 odstotka. To je bil sicer najboljši rezultat v zgodovini Nacionalne fronte. Le Penovo je podprlo dobrih 10,6 milijona francoskih volivcev. V prvem krogu pred dvema tednoma je Le Penova dobila podporo 7,7 milijona francoskih volivcev.
Macron je v drugem krogu zmagal v vseh francoskih departmajih, razen v dveh na severu države. V Parizu je prejel skoraj 90 odstotkov glasov.
V nedeljskem drugem krogu volitev je bila volilna udeležba nekaj manj kot 75-odstotna, kar je manj kot pred dvema tednoma, ko je bila 77,8 odstotna. Prvič po letu 1969 je bila volilna udeležba v drugem krogu nižja kot v prvem. Štirje milijoni francoskih volivcev pa so v drugem krogu oddali prazno ali neveljavno glasovnico.
Kot je napovedal odhajajoči predsednik Francois Hollande, bo novoizvoljeni predsednik Macron zaprisegel v nedeljo.
Hollande je to napovedal ob robu spominske slovesnosti ob obletnici konca druge svetovne vojne v Parizu, kjer sta skupaj z Macronom pred spomenikom neznanemu vojaku položila venec. To je bilo njuno prvo srečanje, odkar je Macron avgusta lani zapustil Hollandov kabinet, v katerem je bil gospodarski minister, in se nato podal v predsedniško kampanjo.
Macron je čestitke svetovnih voditeljev prejemal že v nedeljo zvečer po objavi izidov vzporednih volitev, med njimi tudi od slovenskih predsednika in premierja Boruta Pahorja in Mira Cerarja, v Pariz pa so čestitke deževale tudi danes. Čestitali so mu predsedniki ZDA Donald Trump, Rusije Vladimir Putin, kitajske Xi Jinping ter številni drugi voditelji.
Trump je zapisal, da se zelo veseli sodelovanja z Macronom. Putin je Macrona pozval, naj preseže globoko nezaupanje v odnosih med državama, hkrati pa “združi sile v boju proti naraščajoči grožnji terorizma in nasilnega ekstremizma”, kitajski predsednik Xi pa se je zavzel za dvig strateškega kitajsko-francoskega partnerstva. V Pekingu so dodali, da si državi delita odgovornost za mir in razvoj v svetu.
Manj zadovoljni z zmago Macrona so bili voditelji skrajne desnice v Evropi, ki pa vendarle menijo, da kljub izgubljeni bitki vojna še ni izgubljena. Nizozemski populist Geert Wilders je Le Penovi čestital za njen nastop. “Milijoni domoljubov so glasovali zate. Naslednjič boš zmagala in jaz tudi,” je dejal.
Podobno je menil nekdanji vodja britanske evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage, ki je ocenil, da je “evroskepticizem v Franciji storil velik korak naprej”. Vodja avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christian Strache pa je opozoril, da je Le Penova odslej “najmočnejša opozicijska sila proti Macronu”. Nekdanji komik in vodja italijanskega populističnega gibanja Pet zvezd Beppe Grillo je dejal, da bo Macron vodil “še eno vlado, ki prihaja iz bank”, sestavljali pa jo bodo “neumni ljudje, ki so sužnji evra”.
Po zmagi Macrona tudi sicer po oceni poznavalcev ostaja odprtih še veliko vprašanj glede njegovega predsednikovanja. Kot sta za STA ocenila nekdanja veleposlanika v Parizu Jožef Kunič in Veronika Stabej, Macron na volitvah ni zmagal le zaradi svojega programa, ampak tudi zaradi nasprotovanja skrajni desnici.
Izpostavila sta tudi, da je Le Penova veliko glasov pridobila predvsem na račun evroskepticizma. “Tisti, ki so glasovali za Macrona, so v veliki meri glasovali proti Le Penovi, tisti, ki so glasovali za Marine Le Pen, pa so v veliki meri glasovali proti EU,” je menil Kunič.
Po mnenju Stabejeve pa je Macron dokazal, da se da v Franciji zmagati tudi, če govoriš o Evropi, saj je v preteklosti veljalo, da Francozov Evropa ne zanima. Po njenem prepričanju se je izkazalo, da je s svojo proevropskostjo pridobival točke ne le med drugimi evropskimi državami, ampak tudi v Franciji.
Tudi analitik Dragan Barbutovski je Macrona izpostavil kot politika, ki je dokazal, da lahko tudi proevropskost prispeva k zmagi. Menil je, da Macron prinaša priložnost, da se na ravni EU zgodijo določene spremembe. Čakajo pa novega francoskega predsednika pred tem še nujne reforme doma, je opozoril.
Nov izziv Macrona zdaj čaka na parlamentarnih volitvah, ki bodo 11. in 18. junija. V Franciji je predsednik politični voditelj države, a obenem mora premierja, ki ga izbere predsednik, v parlamentu potrditi večina poslancev. Tu lahko pride do težav, kadar volivci izberejo parlament, v katerem predsednik nima večinske podpore.
Tokrat je prvič v obdobju pete francoske republike na predsedniških volitvah zmagal kandidat, za katerim ne stoji dobro naoljen strankarski aparat. Doslej so se na predsedniškem položaju namreč izmenjevali kandidati konservativcev in socialistov.
Macron je svoje gibanje Naprej ustanovil šele lani poleti, ko je izstopil iz Hollandove vlade in se podal v predsedniško volilno tekmo. Gibanje se zdaj intenzivno pripravlja na parlamentarne volitve in namerava imeti kandidata v prav vsakem volilnem okraju, a vprašanje je, ali bodo osvojili večino v narodni skupščini. Glede na nekatere ankete, opravljene pred drugim krogom predsedniških volitev, bi jim to morda lahko vendarle uspelo.
