Še vedno je najbolj sporen interventni zakon, so kljub temu, da postopke za pridobivanje soglasij za gradnjo obrata kanadskega avtomobilskega velikana Magne ocenjujejo za korektne, prepričani v nevladnih okoljevarstvenih organizacijah. Konec januarja je občina Hoče-Slivnica pripravila posvet z okoljskimi nevladniki, a ni šlo za “posvet vseh nevladnih okoljskih organizacij v Sloveniji”, kot so zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, pač pa so bili na posvetu predstavniki gasilskega društva, društva kmečkih žena, PIP Maribor, predstavniki podjetij in občani … Srečanja sta se udeležila tudi predstavnik Umanotere Andrej Gnezda in Senka Šifkovič Vrbica, strokovnjakinja za okoljevarstveno pravo, ki je sodelovala tudi z zasavskimi kmeti v tožbi proti štirim tamkajšnjim onesnaževalcem, ta je imela za kmete zmagovit razplet. Kasneje je občina organizirala tudi ogled Magnine proizvodnje in lakirnice v Gradcu, a tega ogleda se “težkokategorniki” med okoljskimi nevladniki niso udeležili, pač pa je lakirnica zanimala predvsem lokalne nevladnike, med drugimi člane gasilskega društva. Peter Cokan, direktor občinske uprave občine Hoče-Slivnica, prizna: “Ogleda Magne so se udeležili predvsem lokalni nevladniki, smo pa preko mrež nevladnikov vabili na sestanek vse nevladne organizacije, na ogled pa tiste, ki so se udeležili predhodnega sestanka.” Na obisk javnosti oziroma medijev naj bi Magna pristala prihodnjič. Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je povedal, da so jim v Magni predstavili “tehnologijo, videli so avtomatizirane procese, seznanili so se s spremembami prostorskih aktov in vplivi na okolje”. Župan še pravi, da “bo lakirnica, ki je v prvi fazi načrtovana v Hočah, za stopnjo novejša, sodobnejša”, zato bojazni, da v Podravje prihaja zastarela, okolju škodljiva tehnologija, po županovih zagotovilih naj ne bi bilo. Tujim investitorjem prijazni zakon Trud okoli okoljskih nevladnikov je razumljiv, saj so lahko pomembna ovira pri trasiranju poti ind
