Sloveniji je uspelo do leta 2015 ustaviti trend naraščanja deleža otrok, ki so bodisi prekomerno težki bodisi so že debeli. Če je bilo leta 2010 prekomerno težkih 19,6 odstotka otrok in mladostnikov, 7,3 odstotke pa jih je bilo debelih, so bile številke pred dvema letoma nekoliko niižje: 18,2 odstotka jih je bilo prekomerno težkih, 6,6 odstotka otrok in mladostnikov pa debelih. A to nas ne sme uspavati, saj živimo v debelilnem okolju, so danes poudarili predstavniki države in Zveze potrošnikov Slovenije. Omenjeni ugotavljajo, da na prehranske navade ljudi, še posebej pa otrok in mladostnikov, vpliva oglaševanje, zato želijo preko lani izdelanih smernic omejevanja oglaševanja živil doseči, da bi se televizije samoomejile pri oglaševanju hrane in pijače, ki za otroke niso priporočjiva; v skladu s smernicami tako ni primerno spodbujati uživanja živil kot so čokolada, bomboni, sladka peciva, energijske pijače in sladoled. Kako uspešni bodo pri tem, da bi se televizije pri tovrstnem oglaševanju samoomejile, bo znano šele v prihodnjih mesecih, saj so imele televizijske medijske hiše do 2. februarja čas, da Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve sporočijo, kako so svoja “hišna” pravila prilagodili omenjenim smernica. Kajti, kot ugotavlja Mojca Gabrijeličič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je dokazano, da oglaševanje hrane, vpliva na prenajedanje in posledično debelost. Pri čemer oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višji indeks telesne mase. Da je oglaševanje živil otrokom resen problem, je pokazala tudi obsežna raziskava Inštituta za nutricionistiko. V slednji so ob 12 mesečnem spremljanju najpomembnejših televizijskih kanalov pri nas ugotovili, da so bila v kar 96 odstotkov oglasov v času, ko so pred zasloni predvsem otrovi stari od 4 do 9 let, oglaševana živila, katerih oglaševanje bi bilo, ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, prepovedano; kar 77 odstotkov oglasov je bilo namenjenih o
