Po navedbah Večera bodo na obravnavi mnenja soočili pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Kovačič ter vlada in Državna volilna komisija (DVK). Katere priče bodo zaslišali, še ni znano, Kovačič pa naj bi med drugim zahteval tudi zaslišanje premierja Mira Cerarja in celotnega štaba vladne referendumske kampanje.
Kovačič je za STA potrdil, da je prejel vabilo na obravnavo. Ponovil je, da pričakuje razveljavitev izida referenduma in razpis novega, v primeru neuspeha pa se bo obrnil na ustavno sodišče. Potrdil je tudi, da namerava sodišču predlagati zaslišanje Cerarja in vladnega štaba. Odziv vlade STA še poskuša pridobiti.
Ustavno sodišče je konec januarja ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Prav tako so ugotovili, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.
Vlada po njihovem mnenju ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.
Zakonodaja sicer vladnim službam omogoča sodelovanje v referendumski kampanji od leta 2011. Od takrat je bilo izvedenih osem referendumov, vladni urad za komuniciranje pa se je v kampanjo kot organizator vključil pri šestih, sredstva pa je vlada namenila za pet kampanj. Za referendum o zakonu o drugem tiru je vlada namenila 97.000 evrov.
Vrhovno sodišče se je na ustavnega sicer obrnilo ob obravnavi Kovačičeve pritožbe na poročilo DVK o izidu glasovanja na referendumu. Vrhovno sodišče bi sicer lahko, kot so v odločbi poudarili ustavni sodniki, izid referenduma razveljavilo, če ugotovi, da je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.
