Mariano Rajoy za krizo krivi le katalonskega premiera

Mariano Rajoy za krizo krivi le katalonskega premiera

Španski senat se sestaja na seji, na kateri bo glasoval o uvedbi ukrepov proti katalonski regionalni vladi, ki si prizadeva za neodvisnost Katalonije. Premier Mariano Rajoy je pozval h glasovanju za prevzem nadzora v tej avtonomni pokrajini in odstavitev oblasti - "predsednika katalonske vlade, njegovega namestnika in vseh ministrov".

Senat bo odločal o uporabi 155. člena španske ustave, ki bi osrednji vladi v Madridu omogočil odstavitev regionalne vlade in izvedbo novih volitev. Potrditev naj ne bi bila vprašljiva, saj ima v senatu večino Rajoyeva Ljudska stranka.

Kot je danes v nagovoru senatorjem dejal Rajoy, bi katalonski regionalni voditelj Carles Puigdemont lahko ustavil stopnjevanje krize, a tega ni naredil. Očital mu je neupoštevanje zakonov in posmehovanje demokraciji. Za uporabo 155. člena gre tako “kriviti samo njega”, je zatrdil.

“Gre za zakonit, demokratičen mehanizem, ki so ga potrdili Španci in ki obstaja v veliki večini držav, ki nas obkrožajo,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zagovarjal predvidene ukrepe. “Kaj bi naredili Francija ali Nemčija, če bi določena regija izvedla nezakonit referendum o neodvisnosti?” je vprašal.

Člen iz ustave, ki sega v leto 1978, ni bil še nikoli uporabljen, imenujejo pa ga “jedrska možnost”, saj gre dejansko za začasno razveljavitev avtonomije pokrajine. Španska vlada vztraja, da gre za edino možnost za pomiritev krize, medtem ko v Kataloniji opozarjajo, da bo to le še prililo olja na ogenj.

Ob 12. uri se bo sešel tudi katalonski parlament, ki bo nadaljeval sejo, ki jo je začel v četrtek. Na njej naj bi se odzval na odločitev senata, pri čemer je mogoča tudi enostranska razglasitev neodvisnosti.

Puigdemont je sicer razmišljal o sklicu novih volitev, a si je premislil, ker od Madrida ni dobil zagotovil, da bo to preprečilo uveljavitev 155. člena ustave. Odločitev o nadaljnjih korakih je tako prepustil parlamentu.

V jedru spora med Madridom in Barcelono je referendum, ki so ga katalonske oblasti kljub prepovedi španskih sodišč izvedle 1. oktobra in na katerem je po navedbah regionalne vlade 90 odstotkov udeležencev glasovalo za neodvisnost. Udeležba je bila 43-odstotna.

Puigdemont je na podlagi izida podpisal deklaracijo o neodvisnosti, a zadržal njeno uveljavitev, da bi rešitev najprej iskali v dialogi z Madridom. Ta pa je od Barcelone pred kakršnimikoli pogovori terjal odpoved prizadevanjem za neodvisnost, česar katalonska vlada ni storila.

Scroll to top
Skip to content