Da je krožno gospodarstvo nuja in edina pot, če želi evropsko gospodarstvo, ki je izrazito vezano na uvoz surovin, ohraniti konkurenčnost, je že sprejeto dejstvo. Odgovori na dileme, kako vzpostaviti učinkovite sisteme kroženja surovin, pa so v veliki meri vezani na regije, lokalne skupnosti. V okviru tedna regij, ki ta teden v Bruslju združuje predstavnike z vseh koncev Evrope, je bil velik del pozornosti namenjen prav upravljanju z odpadki, ki naj, namesto da končajo na odlagališčih, znova postanejo surovine. Več kot 120 delavnic z več kot 5000 udeleženci se je na tednu, ki postavlja v ospredje prav lokalne iniciative, odvilo v Bruslju, med njimi na slovenskem predstavništvu v Bruslju tudi delavnica Vloga regij in mest v prehodu v krožno gospodarstvo, na kateri je projekt Wcycle predstavila tudi Mestna občina Maribor. "Bogati morajo prevzeti odgovornost" Prav vloga lokalnih skupnosti je na poti do krožnega gospodarstva ključna, so se strinjali govorniki na delavnici, tudi nekdanji komisar za okolje Janez Potočnik, danes sopredsedujoči mednarodnemu panelu za vire pri Združenih narodih. "Med izzivi, s katerimi se danes svet sooča, je rast prebivalstva - leta 2050 bo svetovna populacija štela 9,7 milijarde ljudi -, veča se socialna neenakost, soočeni smo s posledicami podnebnih sprememb. Slika in izzivi so jasni. Bogate države potrošijo desetkrat več kot revne, zato morajo odgovornost prevzeti bogati," je uvodoma pojasnil Potočnik, zakaj je ukrepanje nujno. Pristopi k zmanjševanju količine odpada in vračanju surovin v nove življenjske cikle so raznovrstni. V Turčiji, v občini Cankaya denimo pri "razvrščanju" odpadkov angažirajo celo ljudi, ki brskajo po smetiščih, Danci bodo v mestu Aarhus, ki bo leta 2017 evropska prestolnica kulture, celo združili kulturo in ravnanje z odpadki. Mariborski projekt Wcycle stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bi lahko izkoristila odpad, ki ga proizvedemo Mariborčani, kot surovino. Snaga kot zbiralec odpadkov bi po obdelavi v sorti