Na infrastrukturnem ministrstvu so po izteku leta pripravili obračun stroškov upravljanja. V pogodbi z DRI so te določili pri 420.000 evrih, končni obračun pa po njihovem kaže, da so bili pri pripravi finančnega načrta precej natančni. Dejanske številke so bile namreč blizu predvidenih, čeprav takrat še niso bili na voljo vsi podatki o dejanskih stroških in predvsem stanju letališča, saj je bilo to v upravljanju kitajskih najemnikov.

Lani so tako od prevzema upravljanja letališča od julija morali plačati račune za opravljena dela v višini dobrih 470.000 evrov, pri čemer so ravno danes prejeli še skoraj 20.000 evrov dobropisa za opravljene storitve v juliju, ki bo zaradi zaključka proračunskega leta 2019 upoštevan pri plačilu februarja.

Ker je letališče v tem času iz naslova izvajanja letaliških storitev ustvarilo nekaj več kot 150.000 evrov prihodkov, ki so bili nakazani v državni proračun, so skupni stroški upravljanja letališča za državo znašali nekaj manj kot 320.000 evrov.

Kot je znano, je upravljanje letališča julija lani prevzela državna družba DRI, potem ko je družba Aerodrom Maribor, v lasti kitajskega kapitala, odstopila od najemne pogodbe, ki jo je leta 2017 sklenila za 15 let. Čeprav so takrat investitorji ambiciozno obljubljali velike naložbe in kovali visoko leteče načrte, so po manj kot dveh letih obupali in od pogodbe enostransko odstopili. Kot razlog so omenjali predvsem predolge postopke sprememb državnega prostorskega načrta, zaradi katerih doslej ni bilo mogoče podaljšati letališke steze.

Ministrstvo Alenke Bratušek je iskalo začasno rešitev, da ne bi prišlo do zaprtja Letališča Edvarda Rusjana, saj bi v tem primeru Slovenija morala vračati tudi evropska sredstva, s katerimi so pred leti obnovili stari ter zgradili novi potniški terminal. Z DRI so pogodbo o upravljanju sklenili za obdobje do konca leta 2020, v tem času pa naj bi poiskali dolgoročno rešitev za obratovanje in razvoj letališča.