Masleša je vodenje vrhovnega sodišča prevzel novembra 2010 po številnih zapletih za imenovanje predsednika tega sodišča.

Na prvi poziv Sodnega sveta se je prijavil le vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki pa ni dobil podpore ne Sodnega sveta ne vrhovnih sodnikov, zato je bil poziv ponovljen.

Na drugi poziv se je prijavil le tedanji podpredsednik sodišča Marko Šorli. Sodni svet je kandidaturo podprl, ne pa tudi vrhovni sodniki na občni seji. Takratni minister za pravosodje Aleš Zalar je njegovo kandidaturo kljub temu predložil v DZ, kjer pa ni dobil zadostne podpore.

Na tretji poziv se je prijavil le Masleša in ob podpori Sodnega sveta in občne seje vrhovnih sodnikov v DZ dobil zadosti glasov.

V času mandata Masleše se je statistika dela slovenskih sodišč precej izboljšala, na drugi strani pa ni manjkalo niti njegovih kritikov. Predvsem Odbor 2014 je s shodi pred sodiščem zahteval njegov odstop zaradi njegove vloge v zadevi Patria. Ustavno sodišče je namreč sodbo v tej zadevi razveljavilo tudi zato, ker se je Masleša imenoval v senat, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti.

Predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor na predlog ministra za pravosodje po poprejšnjem mnenju Sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča. Imenovan je za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.