Zadovoljstvo s svojim življenjem je v 2017 na lestvici od 0 do 10 z ocenami od 7 do 10 ocenilo 72 odstotkov oseb ali za štiri odstotne točke več kot leto pred tem. Glede na leto 2016 se je zvišala tudi povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem, in sicer za 0,1 vrednosti ocene – s 7,1 na 7,2.

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v letu 2017 4,5-odstotna ali glede na prejšnje leto za 0,9 odstotne točke nižja. To pomeni, da je približno 90.000 oseb živelo v gospodinjstvih, ki so bila zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj štiri od devetih elementov, ki vplivajo na izračun materialne prikrajšanosti.

Ti elementi so redno plačilo najemnine ali hipoteke, stanovanjskih stroškov, odplačevanje kreditov; primerno ogrevano stanovanje; poravnava nepričakovanih izdatkov v višini 600 evrov; mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan; enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva; osebni avtomobil; pralni stroj; barvni televizor; telefon.

Stanovanjski stroški so bili v 2017 za 35 odstotkov gospodinjstev veliko breme, kar je za tri odstotne točke več, kot jih je bilo v 2016. Plačilo stanovanjskih stroškov sploh ni bilo breme za 12 odstotkov gospodinjstev, to je za tri odstotne točke manj, kot je bilo takih gospodinjstev leto prej.

Stanovanjske stroške, morebitno najemnino ali hipotekarno posojilo, druga posojila ali nakupe na obroke je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2017 zaradi finančne stiske vsaj enkrat poravnalo z zamudo 14 odstotkov gospodinjstev. To je za dve odstotni točki manj, kot jih je bilo v letu 2016, in za šest odstotnih točk manj, kot jih je bilo v letu 2014, ko je bilo takih gospodinjstev največ.

Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2017 plačalo z zamudo 18 odstotkov najemnikov stanovanj, kar je bil enak delež kot v letu 2016.

Posojila, ki niso bila namenjena za nakup stanovanja oz. za reševanje osnovnega stanovanjskega problema, temveč so bila najeta pri banki npr. za nakup avtomobila, počitnic ali pohištva, je v letu 2017 odplačevalo 25 odstotkov gospodinjstev. Gospodinjstev, ki so odplačevala nakupe na obroke, npr. nakupe gospodinjskih naprav, pohištva in kurilnega olja, je bilo 18 odstotkov.

Odstotek gospodinjstev, ki so s svojimi prihodki v 2017 preživela mesec brez težav, se je glede na 2016 povečal za dve odstotni točki, glede na 2015 pa za štiri odstotne točke. Delež tistih gospodinjstev, ki so se s svojimi prihodki težko oz. zelo težko prebila skozi mesec, pa se je z 31 odstotkov v letu 2015 in 29 odstotkov v letu 2016 lani zmanjšal na 25 odstotkov.

Prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati, se je v letu 2017 redno udeleževala več kot polovica oseb (52 odstotkov), starih 16 ali več let, to je toliko kot v letu 2016. Tudi delež oseb, ki si iz finančnih razlogov niso mogle privoščiti tovrstnih aktivnosti, je ostal enak (16 odstotkov).

Delež oseb, ki so se družile s sorodniki ali prijatelji ob pijači ali na kosilu oz. večerji vsaj enkrat na mesec, je bil približno enak kot leto pred tem, in sicer 91-odstoten. Nova oblačila, ki prej niso bila nošena, pa si je v letu 2017 privoščilo za eno odstotno točko manj oseb kot v letu prej, in sicer 93 odstotkov.