Kot je v imenu predlagatelja, Levice, uvodoma pojasnil Luka Mesec, predlog novele določa omejitev višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov.
Poleg tega predlog predvideva, da stroške nepremičninskega posredovanja v celoti nosi naročnik storitve. Trenutni sistem je namreč po mnenju Levice nevzdržen, sploh v primerih, ko morajo stroške nepremičninskega posredovanja nositi najemniki, ki ob tem že tako plačajo tudi varščino in najemnino.
V Levici predlagajo še, da se omeji višino dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba lahko zaračuna naročniku, torej najemodajalcu.
Mesec je ob tem izpostavil, da se s predlogom usklajujejo tudi določbe o pridobitvi kvalifikacij za nepremičninskega posrednika z zakonodajo Evropske unije, s čimer Slovenija zamuja in je zato od Evropske komisije že prejela opomin.
Vlada predlagane spremembe podpira. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je dejal, da so skladne s cilji stanovanjske politike. V tej luči je med drugim izrecno omenil zaščito najemnikov.
Če je Levici uspelo prepričati tudi Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS), ki, tako njena predstavnica Jana Turk, ocenjuje, da predlog novele pomeni izboljšanje varstva potrošnikov na tem področju, pa tega ni mogoče reči za Zbornico za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Direktor zbornice Boštjan Udovič je poudaril, da je zanje nepredstavljivo, “da si lahko kdorkoli predstavlja, da se cenovno omeji storitev, prosto dostopno na trgu”. Za to po njegovih besedah ni argumentov, saj je konkurence dovolj, storitev za državljane ni obvezna, preko posrednikov pa steče manj kot 50 odstotkov prometa. To pomeni, da najemnik ni prisiljen nositi stroškov posredovanja, je izpostavil.
Kot je dodal, bi sprejem novele prinesel več oddajanja nepremičnin na črno, manj davka od najemnin in tudi manj pobranega DDV.
Zbornica bo zato v primeru sprejetja novele vložila prijavo na Evropsko komisijo, verjetno pa sprožila tudi ustavno presojo.
V koaliciji so predlog novele podprli, čeprav je bilo iz njihove strani slišati več pomislekov. Andrej Rajh (SAB) je izpostavil, da lahko negativno vpliva na eksistenco nepremičninskih posrednikov. Najemnine so “ponekod res podivjale”, “a Slovenija ni samo Ljubljana”, zato bo treba biti pozoren na to, kaj se bo ob uveljavitvi sprememb “zgodilo v krajih, kjer cene niso ekscesne”. Če določene storitve tam ne bodo več na voljo, bo morala država ukrepati, je pozval.
Gregor Perič (SMC) pa je spomnil, da so na tem področju potrebni predvsem koraki glede neprofitnih najemnin, ki so se nazadnje usklajevale pred 13 leti. Lokalne skupnosti zato po njegovih besedah nimajo motiva za vlaganje v nova neprofitna stanovanja.
V opoziciji se strinjajo z opozorili GZS. Aleksander Reberšek (NSi) je menil, da gre za omejevanje proste gospodarske pobude in da je regulacija na tem področju v Sloveniji že zdaj večja kot drugje v EU. Ob tem je posvaril pred negativnimi posledicami: manjšimi zaslužki posredniških agencij in izgubo delovnih mest. “Gre samo za nabiranje političnih točk,” je bil oster.
Dušan Šiško (SNS) je medtem ocenil, da Levica področje ureja “na vrat na nos”, brez pravega razmisleka. Pri tem je opozoril na veliko število (šele danes) vloženih amandmajev. Poleg tega predlog novele zakona DZ obravnava po skrajšanem postopku.
Odbor je dopolnila Levice oz. odbora in pozneje predlog novele kljub pomislekom podprl.
