Povsem umirjeno je stal ob robu igrišča, ko so nogometaši in navijači Rijeke čakali na zadnji žvižg. Rujevica je dočakala veliko slavje, Cibalia je padla s 4:0, prednost pred zagrebškim Dinamom na lestvici je postala neulovljiva, igralci so se izgubili v množici navijačev, on pa se je umaknil. Šel je v garderobo. Proslavljat po svoje. “Verjetno sem najsrečnejši človek na svetu. Zgodilo se je, v kar sem verjel. To je eden od vrhuncev v moji nogometni karieri,” je dejal Matjaž Kek, trener nogometašev Rijeke, novih hrvaških prvakov. Čudež v narekovajih O čudežu so se pogovarjali v Kvarnerju. Klub z več kot 70-letno zgodovino se je povzpel na prestol. Pred 18 leti je bil blizu, a v zadnjem krogu (tudi zaradi spornih sodniških odločitev) izgubil naslov. Travma iz leta 1999 je bila sinoči pozdravljena. “Čudež v narekovajih. Skozi celotno prvenstvo smo bili ekipa, ki je igrala in bila kljub velikemu pritisku dovolj kvalitetna, da je sezono izpeljala do konca. Nekaj najlepšega je, ko krog pred koncem slaviš pred svojimi navijači. Izredno ponosen sem na fante, ki so zdržali ta velik, velik pritisk,” je v pogovoru s slovenskimi novinarji dejal Mariborčan. Robert Balen “Nekaj najlepšega je, ko krog pred koncem slaviš pred svojimi navijači,” pravi Matjaž Kek. Februarja 2013 se je preselil na jadransko obalo, se dogovoril s klubom, ki se je le malo pred tem še boril za obstanek v najmočnejši hrvaški ligi. Po treh drugih mestih je Kek stopil na vrh. “Rijeki se ni bilo lahko umestiti med sever in jug, med Dinamo in Hajduk. Našel se je nekdo, ki so ga najprej smatrali za norega. Govorim o našem predsedniku, ki je podpisan pod zgodbo. Če ne bi bilo njegove vizije, njegovih ljudi, ki so vlekli naprej, tudi te generacije igralcev in uspeha ne bi bilo. Čast in slava igralcem, velik poklon pa Damirju Miškoviću, njegovi družini in vsem, ki so z njim v tem projektu,” se je vodilnim možem kluba poklonil nekdanji trener Maribora in slovenske nogometne reprezentance. Kek ni bil med
