Obdobje mature je za dijake izredno stresno, saj štiri leta poslušajo o pomenu mature in dobrih rezultatov za vpis na študij. "Pomembno je, da so dijaki naspani, da zajtrkujejo, imajo s seboj vodo in vse potrebno, skladno z navodili maturitetne komisije, vključno z osebnim dokumentom, in so v šoli pravočasno," pravi psihologinja Majda Jus Ašič. Za psihologinjo in nekdanjo šolsko svetovalko je najpomembnejše, da en dan pred pisanjem eseja v miru pregledajo zapiske, ponovijo vsa najpomembnejša dejstva in si zamislijo, kakšen naslov bodo izbrali in kaj želijo sporočiti s svojim izdelkom. Prav tako je pomembna psihična priprava na pisanje, kar pomeni, da se dijaki pred pisanjem osredotočijo na sebe, na svoje telo, da izvedejo nekajminutno umirjeno dihanje, si predstavljajo, da so na mirnem kraju, kjer so sproščeni in v mislih si lahko ponovijo, da zmorejo, da lahko pišejo dobro in da se bodo potrudili in napisali najbolje kot lahko. "Nekajkrat lahko napnejo mišice v telesu in jih sprostijo, naredijo pest in napnejo mišice roke in jih sprostijo. Lahko si v mislih predstavljajo trenutek, ko bodo pogledali rezultat slovenščine in bo ocena natanko taka, kot si jo želijo." Starši jim lahko pomagajo tako, da jim povedo, da jih imajo radi ne glede na rezultate pisanja, da jim zaupajo in da "sprostijo" napetost. Lahko se pogovarjajo, se družijo z njimi ob kakšni družabni igri, gredo skupaj na sprehod, poskrbijo, da se vsi skupaj nasmejijo, zabavajo, si izkažejo ljubezen in naklonjenost, je poudarila. Osnovnošolci pa pišejo nacionalna preverjanja znanja, kjer rezultati odločajo o sprejemu na izbrano šolo samo v primeru, ko ima več kandidatov enako število točk pridobljenih z ocenami. "Osnovnošolci so se lahko za preizkus pripravljali, ponovili snov, delali dodatne naloge, ali pa gredo na ta preizkus brez posebne priprave. Tudi za njih je pomembno, da se naspijo, dobro zajtrkujejo, so pravočasno v šoli in se odločijo, da bodo pokazali vse svoje znanje in opravili na najboljši mož