V Avstriji so namreč poročali o dveh prijavah resnih neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 s cepivom AstraZenece – smrt zaradi motenj pri strjevanju krvi in pljučna embolija. Obe osebi sta prejeli cepivo serije ABV 5300, a na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pa tudi vodja svetovalne skupine Mateja Logar zagotavljajo, da Slovenija ni med prejemniki te serije cepiva.

Na NIJZ so danes poudarili, da zaenkrat ni nikakršnih dokazov o vzročni povezanosti teh dogodkov s cepljenjem. Glede na znane klinične podatke ni zaskrbljujočih podatkov ali signalov, ki bi kazali na večje tveganje takih dogodkov pri cepljenih v primerjavi z necepljenimi.

Tudi takojšnja mednarodna analiza neželenih učinkov zaenkrat ne kaže na akumuliranje podobnih primerov. V Sloveniji takih dogodkov niso zaznali, so poudarili na NIJZ.

Tudi Štrukelj je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 pojasnil, da v karakteristiki cepiva AstraZenece ni zapisanega takega morebitnega neželenega učinka.

Štrukelj pravi, da na podlagi dosedanjih izkušenj s cepivi ne more priti do večjih odstopanj med različnimi serijami istega cepiva. Teoretično bi lahko prišlo do odstopanj med različnimi serijami, če bi bila nepravilno shranjena, ali pa če bi prišlo v proizvodnji do nepredvidenih zapletov, a imajo farmacevtske družbe vgrajeno notranje testiranje posameznih serij, kar pomeni, da morajo vse serije pred sprostitvijo na trg testirati in morajo ustrezati karakteristikam.

Ob tem pa je opozoril, da so cepiva AstraZenece klinično testirali v ZDA, Braziliji in v Južni Afriki. Čeprav je odstotek učinkovitosti tega cepiva proti covidu-19 nižji od učinkovitosti cepiva Moderne in Pfizerja, pa rezultati že vključujejo tudi učinkovitost na nove različice novega koronavirusa, kar je za Slovenijo pomembno, saj so prisotni že vsi podtipi virusa, je dodal.