Izkopavanja na Slovenski cesti razrila ostanke samostana reda bosonogih avguštincev

V tem tednu so arheologi zaključili izkopavanja na delu severnega dela Slovenske ceste, v prihodnjih tednih jih čaka še del do Dvoržakove ulice. Na Slovenski cesti so med križiščem Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste ter Trdinovo ulico naleteli na ostanke samostana oziroma samostanske cerkve reda bosonogih avguštincev.

Kot je pojasnil Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGLM), je bil samostan zgrajen v drugi polovici 17. stoletja, vendar je bil z jožefinskimi reformami že proti koncu 18. stoletja red bosonogih avguštincev ukinjen. Del samostanskega premoženja je bil tedaj dan na dražbo, številne dragocenosti so prek škofije razdelili župnijskim cerkvam, v samem objektu pa so uredili prvo civilno bolnišnico v Ljubljani. Ta je bila porušena po velikem ljubljanskem potresu leta 1895.

Temelje so po Horvatovih besedah dokumentirali in jih pustili tam, kjer so, ter se z izvajalci del in arhitekti dogovorili, da jim bodo prilagodili sadilne jame za načrtovan drevored, ki ga bodo na cesti postavili po koncu gradbenih del.

Samostan stal na območju severnoemonskega grobišča. Med njegovo gradnjo so bili grobovi iz rimske dobe na tem mestu uničeni, zato jih, razen redkih, ki so jih med gradnjo zgrešili, v tem delu niso odkrili. Na delu Slovenske ceste od Trdinove ulice proti Bavarskemu dvoru pa so bili praktično vsi grobovi uničeni zaradi posegov s komunalnimi vodi.

Če jih je na eni strani presenetila številčnost in dobra ohranjenost skeletov in sarkofagov na križišču Slovenske ceste ter Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste, kjer so našli več kot 40 sarkofagov ter tudi nekaj izjemnih drobnih najdb, je bil zanje ta del Slovenske ceste, kar zadeva arheologijo, manjše razočaranje, je poudaril Horvat.

Med najdbami tudi arhitekturni presežek

Na Gosposvetski cesti je arheologe presenetila pokopališka arhitektura, vezana na severnoemonsko grobišče, ki jo je Horvat označil kot prvovrstno odkritje in tudi v evropskem kontekstu eno pomembnejših odkritij, o katerem “se bo še pisalo, govorilo in razpravljalo”. Kot je povedal, so arhitekture, ki jih povezujejo s starokrščanskim delom pokopališča, izjemno redke, zaradi česar je njena vrednost še toliko večja. “Če dodamo še mozaik in freske, ki smo jih našli na lokaciji, je jasno, da gre za izjemno odkritje, ki bo tudi prezentirano,” je povedal. Kako bodo najdbe predstavili, je še prezgodaj govoriti, saj je projekt v pripravi.

Kot je še povedal sogovornik, je seveda treba upoštevati, da gre za cesto, takšne lokacije pa niso preveč hvaležne za prezentacije, a zdaj so na vrsti arhitekti, da ugotovijo, kako se tega lotiti.

Mozaik v pokopališki arhitekturi je po Horvatovih besedah na prvi pogled zelo soroden mozaiku v arheološkem parku Zgodnjekrščansko središče pri Osnovni šoli Majde Vrhovnik, kjer je tudi krstilnica. “Če povežemo mesto mrtvih z mestom živih: Tu je objekt, vezan na pokopališče, tam krstilnica. Oboje priča o starokrščanski skupnosti v Emoni. In če k temu malo špekulativno dodam še stekleno skledo, ki smo jo našli, in napis v grščini, bi lahko rekel, da je bila ta skupnost povezana z bližnjevzhodnim delom,” je dodal.

Drobne najdbe redke, a izjemne

Arheologe je med izkopavanji na tako majhnem prostoru presenetila že številčnost sarkofagov. Zelo so jih razveselile tudi drobne najdbe. Te so bile sicer redke, saj gre za grobove starokrščanske skupnosti, ki je v skladu s krščansko vero opustila navado prilaganja hrane in najljubših predmetov kot popotnice v onostranstvo.

So pa tiste, na katere so naleteli, po Horvatovih besedah izjemne in še toliko bolj pomembne. Tako so naleteli na “grob dekleta”, v katerem so našli zlato zapestnico in zapestnico iz steklene paste ter prstan z dragim kamnom. Med najdbami je izpostavil tudi že omenjeno in popolnoma ohranjeno stekleno skledo z napisom v grščini, ki bi ga prosto lahko prevedli “na zdravje”, ki je bila uvožena z Bližnjega vzhoda, morda iz Sirije, in nagrobni kamen z napisom v grščini.

“Ob arhitekturi, sarkofagih in izjemnih grobnih najdbah imamo tako tudi vrsto virov, ki pripovedujejo o tem, kdo je pokopan na severnoemonskem grobišču,” je povedal in dodal: “Rezultati izkopavanj nudijo izjemne potenciale za to, da bo stroka dodala še en kamenček v mozaik zgodovine rimske Emone.” Precej mlajši samostan bosonogih avguštincev pa po njegovih besedah prav tako pomemben, saj priča o tem, da je Ljubljana mesto z izjemno zgodovino.

Drobne najdbe so prepeljali v konservatorsko središče MGML, kjer jih bodo ustrezno konservirali, mozaike in fragmente fresk pa v Restavratorski center. Po zaključku izkopavanj na Slovenski cesti bodo poskušali odkritja povzeti morda v obliki publikacije, najzanimivejše najdbe pa predstaviti na razstavi, je še povedal Horvat.