“Odnosi so uničeni,” španski časnik El Mundo navaja besede predstavnika Puigdemontove liste. Glavni povod za to naj bi bila torkova odločitev predsednika katalonskega parlamenta Rogerja Torrenta (ERC), da zavrne predlog spremembe, za katero si je prizadevala JxCAT in ki bi omogočila izvolitev Puigdemonta za predsednika Katalonije v njegovi odsotnosti.

“Levi republikanci niso pripravljeni na nove težave s pravosodjem in ustavno sodišče se je jasno izreklo proti temu, da bi bil lahko Puigdemont za predsednika izvoljen v odsotnosti,” je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal namestnik odgovornega urednika katalonskega časnika Vanguardia Miquel Molina.

Med obema neodvisnosti naklonjenima strankama se je pojavil odprt konflikt že minuli teden, ko se je priprti vodja ERC Oriol Junqueras izrekel proti načrtu oblikovanja Puigdemontove “vlade v izgnanstvu”. Katalonije ni mogoče voditi niti iz zapora niti iz izgnanstva, je bil jasen Junqueras.

Levi republikanci si želijo učinkovite in zakonite vlade, ki bi lahko nadaljevala proces osamosvajanja. To je že vodilo v spor s Puigdemontom, ki vztraja pri svoji pravici, da je imenovan za voditelja regionalne vlade. Če se strankama ne bo uspelo dogovoriti za alternativnega kandidata, Kataloniji po pisanju APA grozijo nove volitve.

Na volitvah tik pred božičem sta stranki skupaj s skrajno levo CUP dosegli absolutno večino poslanskih sedežev, pri čemer je JxCAT najmočnejša stranka v bloku za neodvisnost. A zaradi izvedbe nezakonitega referenduma o neodvisnosti v začetku oktobra in razglasitve neodvisnosti špansko pravosodje Puigdemonta preganja zaradi upora. Zatekel se je v Bruselj, če se vrne v Barcelono, da bi ga lahko parlament znova potrdil na položaj, pa mu grozi aretacija. Zaradi tega si želi oblikovanja t. i. vlade v izgnanstvu.

A da ne bi zapravili večine in bi zagotovili oblikovanje neodvisnosti naklonjene vlade, katalonski politolog Oriol Bartomeus pričakuje, da bosta stranki naredili vse, da spet popravita načete odnose. V tej smeri naj bi šla tudi Torrentova pobuda, da spravi primer Puigdemonta pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Želijo si predvsem zagotovil, da bi lahko Puigdemont na glasovanju o vnovični izvolitvi v parlamentu nastopil brez nevarnosti aretacije, še piše APA.