Primerjava po posameznih starostnih skupinah razkriva nekoliko drugačno sliko. Med državljani Slovenije, ki se odselijo, je največ 25-34-letnikov. To je starost, pri kateri mnogi vstopajo na trg dela, še nimajo otrok ali pa so ti še majhni in so bolj mednarodno mobilni.
Med 30-34-letniki je bila razlika še največja, med odseljenimi državljani Slovenije jih je bilo kar 41 odstotkov z višjo- ali visokošolsko izobrazbo.
Med 20-24-letniki je bila razlika največja. Med odseljenimi, starimi 20-24 let, je bil delež takih, ki so imeli osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo izrazito višji (32 odstotkov) kot med prebivalci iste starosti (10 odstotkov).
Izračuni za celotno obdobje 2011-2014, za katero ima Surs primerljive podatke, pripeljejo do podobnih rezultatov. Delež višje-in visokošolsko izobraženega prebivalstva se povečuje, prav tako pa tudi delež odseljenih s takšno izobrazbo. Vendar pa se terciarno izobraženi odseljujejo v enaki meri kot tisti z nižjimi stopnjami izobrazbe, so še zapisali na Sursu.
