Organizacija Freedom House je v poročilu zajela 199 držav in ozemelj sveta. Slovenijo je ocenila kot medijsko svobodno državo in ji s 23 točkami prisodila 33. mesto. Novinarji brez meja pa so našo državo umestili na 37. mesto z 21,7 točke. Obe organizaciji države razvrščata na lestvici od nič do 100, pri čemer 100 pomeni najslabši, 0 pa najboljši rezultat.
Na seznamu Novinarjev brez meja je med sosednjimi državami Slovenije najbolje uvrščena Avstrija, ki je ostala na 11. mestu. Italija je za 25 mest izboljšala svojo uvrstitev in je na 52. mestu. Madžarska je na 71. mestu, kar je štiri mesta slabše kot lani. Hrvaška je na 74. mestu in je nazadovala za 11 mest. Na prvem mestu je Norveška, na zadnjem, 180. mestu Severna Koreja.
Novinarjev ne omejujejo samo avtoritarne vlade in diktature, pač pa tudi demokratično izvoljeni politiki, izhaja iz seznama položaja medijev v posameznih državah. V organizaciji Novinarji brez meja so poudarili, da so se razmere v skoraj dveh tretjinah od 180 držav poslabšale. Po njihovih ugotovitvah se manevrski prostor za novinarje zožuje povsod po svetu.
Raziskava Sveta Evrope kaže, da so evropski novinarji pogosto izpostavljeni nepooblaščenemu poseganju v njihovo delo, vključno z ustrahovanjem in nasiljem. Zaradi tega je številne strah, kar ima za posledico samocenzuro. Skoraj tretjina od 940 v raziskavi sodelujočih novinarjev je v zadnjih treh letih doživela fizičen napad zaradi dela, ki ga opravljajo.
Največ novinarjev, kar 69 odstotkov, se jih je v tem času soočilo s psihološkimi pritiski, kot so ustrahovanje, grožnje, obrekovanje in poniževanje. Tarče fizičnega napada so najpogosteje novinarji, ki poročajo iz Turčije ali Južnega Kavkaza, so se pa z njim soočili tudi nekateri v državah članicah EU. Druga najpogostejša oblika poseganja v delo novinarjev je nadlegovanje na spletu.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani sta opozorila na pomen svobode medijev na demokracijo. Svoboda izražanja in svoboda medijev sta v svetu vse bolj ogroženi. Zato EU tudi krepi financiranje specifičnih projektov za spodbujanje medijske svobode v tretjih državah, je v izjavi za javnost poudarila Mogherinijeva.
Tajani je opozoril na zaskrbljujoč položaj novinarjev v Turčiji, kjer so se po poskusu državnega udara julija lani v zaporu znašli številni novinarji. Po ocenah Novinarjev brez meja je v tej državi trenutno zaprtih najmanj 29 novinarjev, po ocenah novinarske platforme P24 celo 165. Režim turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je po spodletelem puču zaprl tudi več kot 170 medijev po državi, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Ob svetovnem dnevu svobode medijev so tako v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) kot Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) kritično ocenili razmere na slovenskem medijskem trgu. Pritiski lastnikov medijev, ki si ne želijo konfliktov z nosilci moči, na novinarje se stopnjujejo, so opozorili v društvu. V ZNP pa pogrešajo pluralnost medijev, ki je nujna za pozitivne spremembe v politiki, gospodarstvu in sodstvu.
V DNS so v izjavi za STA izpostavili, da novinarji rabijo ustrezne sistemske in delovne pogoje, ki edini lahko zagotovijo poglobljeno, etično in odgovorno novinarstvo. Kot so opozorili, so mediji odgovornost vseh – politike, gospodarstva in javnosti. Celotna družba pa bi se morala zavedati, da, kot pravi legendarni preiskovalni novinar Nick Davies, “ni nadomestka za pravo novinarstvo”.
Mednarodni dan svobode medijev je sicer generalna skupščina ZN razglasila leta 1993. Dan je namenjen tudi spominu na novinarje, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje.
