Meteorologija je zanimiva veda. Največ se ima za to zahvaliti ozračju in vremenskim procesom v njem. Če ne bi bili tako raznovrstni, zapleteni in deloma tudi nepredvidljivi, bi bilo vremenoslovje precej bolj dolgočasno. In prav zapletenost vremenskih procesov dostikrat sproži napačne razlage nekaterih pojmov ali pojavov. Nekaj časa je na Primorskem krožilo prepričanje, in najbrž tudi dandanes še kdo tako misli, da se je z izgradnjo primorske avtoceste povečala pogostnost megle na Primorskem, predvsem na Obali, Krasu in v Vipavski dolini. In zakaj? Ker “so z useki povečali pretok zraka iz osrednje Slovenije proti Primorski in od tam prinaša meglo”. Laiku je morda ta razlaga smiselna. Nam meteorologom pa sploh ne, saj je skregana skorajda z vsem, kar vemo o vremenu. Megla v osrednji Sloveniji nastaja iz povsem drugačnih razlogov kot tista ob morju. Po kotlinah nastaja tako imenovana radiacijska megla, ki za svoj nastanek potrebuje mirno in jasno noč, v kateri se zrak čez noč ohlaja, in če je dovolj vlažen, pride do kondenzacije vodne pare in nastanka drobnih vodnih kapljic megle. Kaj bi torej ta mirujoča jezera hladnega zraka lahko pripravilo do tega, da bi se “megleni zrak” začel premikati proti Primorski? Veter? Hm, veter bi meglo kvečjemu premešal in s tem posušil. Pa tudi če bi, je avtocestni koridor tako ozek, da bi bilo tudi po tej plati to nemogoče. Megla nad morjem nastane takrat, ko je morje hladno, pa z zelo šibkim jugozahodnikom pride nad našo obalo vlažen zrak, ki se nad hladno morsko gladino ohladi, in če je vlage dovolj, lahko nastane megla. Ali obratno, kadar je morje jeseni še razmeroma toplo, zrak nad njim pa vlažen in hladen (večdnevni anticiklon). Takrat voda iz toplega morja izhlapeva v hladen zrak in spet lahko nastane megla. Če ni takih razmer nad morjem, megle ob morju ne bo, pa tudi če je v Ljubljani megleno ves teden … Nekaj podobnega je z enačenjem ozonske luknje in globalnega segrevanja ozračja. To sta povsem različna pojava, ki medsebojno n
