Od aprila 2014 je v spopadih na vzhodu Ukrajine umrlo več kot 10.000 ljudi. Kijev in zahodne zaveznice obtožujejo Moskvo, da spodbuja konflikt ter tihotapi orožje in ljudi čez mejo, Rusija pa vse zanika. Trdi, da se ob upornikih borijo le ruski vojaki, ki niso na dolžnosti, in prostovoljci.
Putin se je pred tem že v petek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Slednji je njun prvi pogovor na štiri oči opisal kot “izvrsten”. Sogovornika sta se med drugim dogovorila o prekinitvi ognja na jugozahodu Sirije. Prekinitev ognja, v katerega bo vključena tudi Jordanija, naj bi začela veljati v nedeljo.
Dogovorila sta se tudi o vzpostavitvi posebne rusko-ameriške delovne skupine, ki se bo ukvarjala z varnostjo na svetovnem spletu. Članice G20 so se namreč dogovorile, da bodo boj proti terorizmu zaostrile tudi prek okrepljenega nadzora spletne varnosti.
Od ponudnikov interneta želijo po besedah Merklove doseči hitrejše odzivanje ob odstranjevanju terorističnih vsebin s spletnih platform. Načrtujejo tudi okrepljeno akcijo za preprečevanje financiranja terorizma.
Trump se je ob robu vrha srečal tudi z britansko premierko Thereso May. Kot je dejal po srečanju, ZDA pričakujejo “zelo hitro” dosego “zelo močnega” trgovinskega sporazuma z Otokom. Ob tem je potrdil, da bo ob sicer še neznanem datumu obiskal London.
Putin je govoril s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Med drugim sta razpravljala o sirski krizi, pri čemer je Putin Turčiji pripisal pomembne zasluge pri sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja v Siriji.
V Hamburgu danes pričakujejo tudi vnovične proteste, ki bodo najverjetneje še obsežnejši kot v petek. Trenutno so razmere sicer še mirne, vendar petkovo dogajanje obeta njihovo zaostritev v poznejših urah.
Policija je ob tem danes sporočila, da so od začetka protestov proti vrhu G20, ki so se v Hamburgu začeli že konec junija, doslej aretirali 265 protestnikov, ranjenih pa je bilo skupno 213 policistov. Samo v petek so priprli 193 protestnikov, ranjenih pa je bilo 16 policistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Petkovih protestov naj bi se skupaj udeležilo 6000 protestnikov, med njimi jih je približno tisoč nosilo maske. Policija za danes pričakuje še bolj množične proteste. Po napovedih naj bi se jih udeležilo tudi do 100.000 ljudi.
Po dveh nočeh hudih izgredov so se kritike usule tudi na hamburškega župana Olafa Scholza iz vrst nemških socialdemokratov, da ni pravilno ocenil varnostnih razmer ob srečanju, kar bi moralo po mnenju mestne opozicije zanj imeti tudi določene posledice. Kritik je bila deležna tudi nemška vlada, ki se je odločila, da vrh pripravi v samem mestu. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ob tem že v petek dejal, da je moč velik dogodek, kot je vrh G20, organizirati samo v velemestu. Samo udeležencev in predstavnikov medijev je skupaj preračunano na okoli 10.000 in treba jim je priskrbeti prenočišče. To je mogoče samo v kakem velikem mestu z ustreznimi kapacitetami, je še dejal.
Za ostrejše ravnanje proti protestnikom se je danes zavzel tudi nemški pravosodni minister Heiko Maas, ki je opozoril, da pravica do demonstracij še ni vnaprejšnja pravica za izgrede. “Ti skrajni kriminalci ne sodijo na ulice, ampak pred sodišče,” je bil odločen. Nemška kanclerka Angela Merkel je nasilne proteste kritizirala že v petek.
Zadnji dan vrha bo po napovedih sicer v znamenju tesnejšega partnerstva z Afriko, migracij, zdravja in boljših možnosti za ženske. Merklova, gostiteljica srečanja, bo na novinarski konferenci predstavila bilanco vrha.
Skupina G20 združuje članice skupine G7 – Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko, Veliko Britanijo in ZDA – s Kitajsko, Indijo, Rusijo, Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Indonezijo, Mehiko, Savdsko Arabijo, Južno Afriko, Južno Korejo, Turčijo in EU. Države predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine.
