Nemška kanclerka Angela Merkel si ne želi nobenih neformalnih pogovorov glede britanskega izhoda iz Evropske unije, dokler London ne bo sprožil formalne zahteve po 50. členu lizbonske pogodbe, je danes v Berlinu povedal tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert. Veliki Britaniji bi morali dati razumno mero časa, da to stori, je še povedal. Merklova bo sicer danes v Berlinu gostila predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, francoskega predsednika Francoisa Hollanda in italijanskega premierja Mattea Renzija, govorili pa naj bi ravno o posledicah četrtkove odločitve britanskih volivcev, da naj Velika Britanija zapusti EU. Renzi je sicer danes pred odhodom v Berlin menil, da bi postopek t. i. brexita moral potekati hitro. “Zadnje, kar si Evropa lahko privošči, je, da se razprave o postopkih vlečejo še kako leto,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal italijanski premier v govoru v senatu v Rimu. A kot je v Berlinu dejal Seibert, si Nemčija želi predvsem, da bi Velika Britanija čim prej predstavila načrt, kako se bo lotila izstopa iz EU. “Zvezna vlada si ne želi podaljšane igre, to ni v nikogaršnjem interesu. Imamo jasne postopke, ki bi se jih morali držati,” je še povedal Seibert. Postopek po 50. členu lizbonske pogodbe, ki ureja proces izstopa iz EU, lahko sproži le Velika Britanija sama. V Berlinu sicer ne podpirajo, da bi na to odločitev čakali predolgo, vendar pa če bo britanska vlada “potrebovala še razumno mero časa”, potem bodo to spoštovali, je še povedal Seibert. Dodal je še, da zdaj ne bi smelo biti nobenih neformalnih pogovorov glede postopkov odhoda Velike Britanije iz EU. Ponovil je, da je treba “spoštovati predviden vrstni red”. Treba pa bo narediti vse, da “se zdaj ne krepijo sile, ki želijo razbiti Evropo, ampak tiste, ki jo želijo držati skupaj”. Tudi italijanski premier Renzi se je v Rimu zavzel, da bi morala EU na vrhu, ki se začenja v torek, “ponovno zagnati evropski projekt”. Vrh ne bi smel potekati le o postopkih britanskega odh
Merklova ne želi neformalnih pogovorov o brexitu pred formalno zahtevo Londona
- hudo
- Vecer.com
- 27 junija, 2016
Nemška kanclerka Angela Merkel si ne želi nobenih neformalnih pogovorov glede britanskega izhoda iz Evropske unije, dokler London ne bo sprožil formalne zahteve po 50. členu lizbonske pogodbe, je danes v Berlinu povedal tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert. Veliki Britaniji bi morali dati razumno mero časa, da to stori, je še povedal. Merklova bo sicer danes v Berlinu gostila predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, francoskega predsednika Francoisa Hollanda in italijanskega premierja Mattea Renzija, govorili pa naj bi ravno o posledicah četrtkove odločitve britanskih volivcev, da naj Velika Britanija zapusti EU. Renzi je sicer danes pred odhodom v Berlin menil, da bi postopek t. i. brexita moral potekati hitro. "Zadnje, kar si Evropa lahko privošči, je, da se razprave o postopkih vlečejo še kako leto," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal italijanski premier v govoru v senatu v Rimu. A kot je v Berlinu dejal Seibert, si Nemčija želi predvsem, da bi Velika Britanija čim prej predstavila načrt, kako se bo lotila izstopa iz EU. "Zvezna vlada si ne želi podaljšane igre, to ni v nikogaršnjem interesu. Imamo jasne postopke, ki bi se jih morali držati," je še povedal Seibert. Postopek po 50. členu lizbonske pogodbe, ki ureja proces izstopa iz EU, lahko sproži le Velika Britanija sama. V Berlinu sicer ne podpirajo, da bi na to odločitev čakali predolgo, vendar pa če bo britanska vlada "potrebovala še razumno mero časa", potem bodo to spoštovali, je še povedal Seibert. Dodal je še, da zdaj ne bi smelo biti nobenih neformalnih pogovorov glede postopkov odhoda Velike Britanije iz EU. Ponovil je, da je treba "spoštovati predviden vrstni red". Treba pa bo narediti vse, da "se zdaj ne krepijo sile, ki želijo razbiti Evropo, ampak tiste, ki jo želijo držati skupaj". Tudi italijanski premier Renzi se je v Rimu zavzel, da bi morala EU na vrhu, ki se začenja v torek, "ponovno zagnati evropski projekt". Vrh ne bi smel potekati le o postopkih britanskega odh