Socialdemokrati so sicer po nedeljski rekordno nizki podpori 20 odstotkov glasov napovedali odhod v opozicijo, vendar pa Merklova napoveduje, da zaenkrat ne bo izključila možnosti nadaljevanja velike koalicije. Sicer ji ostaja le še možnost oblikovanja t. i. jamajške koalicije z rumenimi liberalci in Zelenimi.

“Vse stranke imajo odgovornost, da soustvarijo stabilno koalicijo,” je dejala po današnjem posvetu vodstva njene Krščansko demokratske unije (CDU).

Koalicijska pogajanja z Zelenimi, ki so dobili 8,9 odstotka podpore, in liberalci (FDP), ki so osvojili 10,7 odstotka glasov in se po štirih letih vračajo v bundestag, bodo verjetno težka. Liberalci so bili v preteklosti tradicionalni koalicijski partnerji krščanskih demokratov, zato bo Merklova z njimi verjetno lažje dosegla dogovor, čeprav ne za vsako ceno, kot je dejal predsednik FDP Christian Lindner. Zeleni po drugi strani zastopajo precej drugačna stališča kot CDU/CSU in FDP na več področjih, zato utegnejo biti težavnejši sogovornik.

CDU je skupaj s sestrsko Krščansko socialno unijo (CSU), ki vlada na Bavarskem, na nedeljskih volitvah prejela 33 odstotkov glasov, sicer največ med vsemi strankami, a je to najslabši rezultat po letu 1949. Za manjše število glasov unije CDU/CSU je odgovorna tudi bavarska veja unije.

Merklova je priznala, da je njena stranka izgubila milijon volivcev na račun skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki se je uvrstila na tretje mesto z 12,6 odstotka glasov. Napovedala je, da si bo “z dobro politiko” prizadevala, da se bodo ti volivci vrnili. Prevzela je sicer tudi osebno odgovornost za politično polarizacijo v Nemčiji zaradi njene kontroverzne politike do priseljevanja in beguncev.

AfD se je kot prva stranka, ki zagovarja skrajno desna stališča, po drugi svetovi vojni uvrstila v bundestag. Stranko so volili številni tradicionalni volivci krščanskih demokratov, zlasti na vzhodu države. V zvezni deželi Saška v nekdanji Vzhodni Nemčiji je AfD dobila največ glasov, 27 odstotkov, in je celo prehitela CDU/CSU za 0,1 odstotne točke.

Po volilnem triumfu pa razhajanja znotraj AfD niso nič manjša. Ena od vodij stranke Frauke Petry je danes nepričakovano sporočila, da ne bo sodelovala v poslanski skupini stranke v bundestagu.

V stranki sicer že nekaj časa prihaja do sporov med skrajno desno frakcijo in zagovorniki bolj zmerne politike, med katere spada Petryjeva. Ta je pred volitvami nasprotovala radikalizaciji, ki je do izraza prišla med volilno kampanjo, ko so nekateri kandidati odprto napadali priseljence in muslimane ter se celo zavzemali za to, da se Nemčija preneha kesati za zločine nacistov.

Eden od vodilnih kandidatov stranke Alexander Gauland je odločitev Petryjeve označil za neuspešen začetek poti stranke v parlament in ocenil, da razpad stranke ni nemogoč. “Ne morem izključiti možnosti, da ji bodo nekateri sledili v politično divjino,” je dejal. Druga vodilna kandidatka Alice Weidel pa je Petryjevo pozvala k izstopu iz stranke.

Novi bundestag bo imel namesto dosedanjih 630 rekordnih 709 poslancev. Po izračunih bo imela unija CDU/CSU v bundestagu 246 poslancev, socialdemokrati SPD 153, AfD 94, liberalci 80, Levica 69 in Zeleni 67.

Volilna udeležba je bila 76,2-odstotna, kar je več kot leta 2013, ko je na volišča prišlo 71,5 odstotka volivcev.

Evropski voditelji v odzivih na izide volitev v Nemčiji izrekajo čestitke nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je osvojila še četrti kanclerski mandat, in pri tem izpostavljajo pomen volitev za celotno EU.

Evropa v luči pomembnih globalnih izzivov bolj kot kdaj koli potrebuje močno nemško vlado, ki bo zmožna dejavno oblikovati prihodnost naše celine, je med drugim v odzivu poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Šef komisije verjame, da bodo koalicijska pogajanja to zagotovila.

Obenem pa se iz vrst skrajno desnih evropskih strank vrstijo čestitke za volilni uspeh AfD. Vodja francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen je zapisala, da gre za “zgodovinski uspeh”.

Glavno presenečenje volilnega večera v Nemčiji pa je bilo, da so socialdemokrati tako hitro napovedali odhod v opozicijo, je za STA dejal politolog Wolfgang Bergem. To odločitev sicer ocenjuje kot pravo – tudi zato, da vodenje opozicije ne bi pripadlo skrajno desni AfD – in napoveduje oblikovanje t. i. jamajške koalicije.

Po mnenju zunanjepolitičnega urednika Süddeutsche Zeitunga Stefana Korneliusa je odločitev SPD za opozicijo sicer razumljiva, a on le ni tako prepričan, da bo uniji CDU/CSU uspelo oblikovati koalicijo z liberalci in Zelenimi. Ponovna velika koalicija CDU/CSU in SPD se mu zato še zdi mogoča kot izhod v sili.

Oba sta za STA ocenila, da je glavni razlog za vzpon AfD strah – pred begunci, potujčenjem, prihodnostjo -, ki je še posebej prisoten na vzhodu Nemčije. Vzpon AfD prinaša v nemško politiko velike novosti in izzive.

Negotovost in zaskrbljenost – pa so bili prvi odzivi nemškega gospodarstva na izid volitev. Danes so od tam prihajali pozivi k hitremu oblikovanju vlade ter pričakovanja okrepitve investicij v področja prihodnosti. Tudi ekonomisti so politične stranke pozvali, naj hitro prevzamejo svojo odgovornost.

Glavni ekonomist pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je ocenil, da bo ekonomska in evropska politika nemške vlade v novem štiriletnem mandatu proevropsko usmerjena. Zaradi najverjetnejše jamajške koalicije, ki je za Ivanca za gospodarstvo najugodnejša, bo še več poudarka na zeleni energiji in prostem trgu, je dodal za STA.