Merklova je poudarila, da je pomembno v ključni fazi po neuspelem državnem udaru lani julija spoštovati pravico do svobode in delitev oblasti. Hkrati je izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja svobode medijev in med drugim omenila, da kar nekaj nemških novinarjev ni dobilo dovoljenja za delo v Turčiji.

O prihajajočem turškem referendumu o spremembi ustave, ki povečuje pristojnosti predsednika države, pa je dejala, da je treba storiti vse za ohranitev delitve oblasti, svobode govora in raznolikosti družbe.

“Opozicija je del demokracije,” je na novinarski konferenci dejala Merklova.

Na srečanju z Erdoganom se je zavzela za prisotnost opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na referendumu.

Erdogan pa je v pogovoru zagovarjal uvedbo predsedniškega sistema in dejal, da je strah opozicije pred prenehanjem delitve oblasti neutemeljen.

Obisk nemške kanclerke je označil kot pomembnega pri krepitvi odnosov med državama. Predvsem v boju proti terorizmu pa sta pomembna sodelovanje in solidarnost znotraj zveze Nato, je dejal.

Po srečanju je Erdogan pozval k mednarodni podpori v boju Turčije proti terorizmu. “Proti mednarodnemu terorizmu se ne more boriti le ena država. Zato so potrebni mednarodni napori,” je dejal.

Merklova je v nagovoru turškemu ljudstvu dejala, da Nemčija ne le ceni muslimane, ampak z njimi sodelujejo tudi v boju proti terorizmu. Vendar je hkrati izrazila, da je zanjo pomembna svoboda veroizpovedi.

“Vsak ve, da mi je svoboda veroizpovedi zelo pomembna in da jo vidim kot ključen element demokracije,” je dejala.

Merklova je Turčijo obiskala na poti na vrh EU, ki bo v petek potekal na Malti, danes se bo predvidoma srečala še s turškim premierjem Binalijem Yildirimom. Gre za prvi obisk nemške kanclerke v Turčiji od neuspelega državnega udara lani julija.

Sicer pa je kar nekaj napetosti v odnosih med državama. Ankara naj bi bila jezna zaradi nemške kritike glede stanja demokracije v državi in tudi glede domnevno pomanjkljive solidarnosti po poskusu državnega udara julija lani.

V tej luči je še posebej občutljivo vprašanje 40 turških častnikov, ki so delali v Natovih oporiščih v Nemčiji in so po neuspelem poskusu udara tam zaprosili za azil. Turška vlada zahteva, da nemške oblasti prošnjo zavrnejo, sicer grozijo s posledicami.