Novi avstrijski kancler je mesec dni po oblikovanju vlade prvič obiskal Berlin, kjer se je z Merklovo pogovarjal tudi o begunski politiki, kjer sta si v preteklosti pogosto stala na nasprotnih bregovih, vendar sta danes našla več stičnih točk tudi na tem področju.

Kurz je dejal, da debata o begunskih kvotah v EU zavzema preveč prostora. “Prepričan sem, da je rešitev begunskega vprašanja v urejeni zaščiti zunanjih meja in okrepljeni pomoči na mestu,” je dejal.

Podobno je dejala tudi Merklova, ko je kot ključne rešitve begunske krize navedla razvojno pomoč državam, od koder prihajajo migranti ter sklepanje dogovorov z njimi. S Kurzem se je še strinjala, da je pomembno varovanje znanjih meja EU, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Se pa kanclerja ne strinjata popolnoma glede solidarnosti članic EU pri priseljevanju v Evropsko unijo. Merklova je izpostavila pomen solidarnosti članic EU pri priseljevanju v unijo. Kurz pa je dejal, da se Avstriji ne more očitati, da ni solidarna. Je pa pripomnil, da je Avstrija že geografsko most in posrednik med EU in višegrajskimi državami. Slednje namreč zavračajo begunske kvote, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

Merklova in Kurz sta spregovorila tudi o Zahodnem Balkanu in se strinjala, da morajo države te regije nadaljevati pot proti Evropski uniji. Kurz je pripomnil, da mora EU še naprej širiti svoj vpliv na Zahodnem Balkanu, saj se bodo drugače tam razširili drugi vplivi. Kot piše APA, je imel s tem v mislih vpliv Rusije, Savdske Arabije in Turčije.