Komisija in nemška vlada sta se danes sestali na tradicionalnem srečanju ob začetku novega cikla polletnega predsedovanja Svetu EU, ki običajno poteka v prestolnici predsedujoče države, tokrat pa je bilo zaradi pandemije covida-19 virtualno.

Današnji sestanek sta vodili tesni politični zaveznici. Von der Leynova je bila pred prevzemom predsedniške funkcije v komisiji edina, ki je bila na ministrskih položajih od začetka ere Merklove leta 2005, torej v vseh štirih njenih vladah.

Tako je bilo na novinarski konferenci po srečanju neizogibno vprašanje o tem, da unijo v prelomnih časih usmerjata dve Nemki, ki se tudi zelo dobro poznata. Obe sta izpostavili, da sta tudi predani Evropejki.

Merklova je izpostavila prepričanje, da jima bo uspelo, von der Leynova pa je poudarila, da kanclerki izjemno zaupa in da je na takšni podlagi delo zelo učinkovito.

Nemčija je predsedovanje Svetu EU v sredo prevzela od najmlajše članice Hrvaške v gospodarsko in politično prelomnem času pod težo ogromne negotovosti zaradi koronske krize in bremenom velikih pričakovanj.

Čeprav ima rotirajoče predsedstvo po uveljavitvi lizbonske pogodbe, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, zlasti simboličen pomen, se od najvplivnejše članice Nemčije pričakuje ogromno.

Tega se v Berlinu zavedajo, zato svarijo, da je uspeh odvisen od pripravljenosti vseh na kompromis, ter poudarjajo, da bodo služili interesom vseh in da je za uspeh predsedovanja ključno politično samoobvladovanje.

Von der Leynova je danes prevzela pobudo s sklicem mini vrha institucij unije prihodnjo sredo, na katerega je poleg predsednikov Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, Charlesa Michela in Davida Sassolija, povabila tudi Merklovo kot predsedujočo Svetu EU.

Michel naj bi nov predlog za pogajanja predstavil prihodnji teden. Predlagal naj bi nekoliko skromnejši proračun za obdobje 2021-2027 kot februarja, ko je predlagal kompromis v vrednosti 1095 milijard evrov, kar so članice zavrnile. Komisija je predlagala proračun v vrednosti 1100 milijard evrov.

Obseg svežnja za okrevanje naj bi Michel ohranil pri 750 milijardah evrov, kot je predlagala komisija, vendar pa naj bi predlagal, da se 70 odstotkov sredstev takoj razdeli po ključu, ki ga je predvidela komisija, preostalih 30 odstotkov pa leta 2023.

Prva naloga v času nemškega predsedstva bo torej doseči dogovor o zajetnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji v skupni vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in načrt za okrevanje, saj je evropsko gospodarstvo pred zgodovinsko recesijo.

Druga bistvena naloga pa bo doseči dogovor o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva. Nemška kanclerka je takoj prvi dan nemškega predsedovanja opozorila, da se EU mora pripraviti na možnost, da tega dogovora ne bo.

Med preostalimi prioritetami nemško predsedstvo izpostavlja migracije, zeleni dogovor in vladavino prava. Pri tem izpostavlja, da dogovora o novem migracijskem in azilnem paktu ne pričakuje do konca leta.