Nemčija, Avstrija, Danska, Švedska in tudi Norveška so leta 2015 sredi migrantske krize znova uvedle nadzor na svojih mejah, čeprav naj tega v skladu s schengenskimi pravili ne bi bilo. Potem so te države nadzor vseskozi podaljševale, po načrtih Evropske komisije pa naj bi bilo tega letos jeseni počasi konec in naj bi se schengensko območje znova vrnilo v stare tire.

A nemška kanclerka se je danes na svoji “poletni” novinarski konferenci v Berlinu izrekla za podaljšanje nadzora. Podobno so se tudi na Dunaju zavzeli za podaljšanje nadzora za nedoločen čas.

Na novinarski konferenci, ki je sicer potekala manj kot štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami v Nemčiji 24. septembra, je Merklova vnovič branila odločitev za odprtje nemških meja za več sto tisoč beguncev pred dvema letoma. Poudarila pa je, da je bila to “humanitarna izjema” in da se kaj takega ne bo ponovilo.

Komentirala je tudi pomisleke EU o spoštovanju standardov pravne države na Poljskem. Opozorila je, da gre za zelo pomembno vprašanje, o katerem “ne more biti tiho”. “Čeprav si želim dobre odnose s Poljsko, našo sosedo, pa ne morem ostati tiho in reči nič, samo da bi bil mir,” je dejala in dodala, da je spoštovanje načel pravne države “temelj sodelovanja znotraj EU”.

Evropska komisija je Poljski zaradi sporne pravosodne reforme izrekla tudi pisni opomin, ker naj bi se na ta način zmanjševala neodvisnost sodne veje oblasti.

Rok za odgovor je potekel v ponedeljek, a so v Varšavi vse kritike zavrnili. Zatrdili so, da so vsi pomisleki EU neutemeljeni in da spremembe poljske zakonodaje na področju pravosodja ustrezajo evropskim standardom.

Spoštovanje načel pravne države je problem tudi v odnosih Nemčije s Turčijo, je danes še komentirala nemška kanclerka. Državi sta v “zelo komplicirani fazi odnosov”, je opozorila. “Želeli bi si boljših odnosov, a je to povezano z izpolnjevanjem načel pravne države,” je dejala.

Odnosi med Nemčijo in Turčijo so se znatno poslabšali, potem ko je nemški bundestag junija lani označil turški poboj milijonov Armencev za genocid. Zatem se je začel niz spornih odločitev zlasti Ankare, med drugim tudi aretacija več nemških državljanov, ker naj bi sodelovali s terorističnimi organizacijami.

Merklova je pripor nemških državljanov označila za neupravičenega. “Zahtevamo njihovo izpustitev,” je še dejala, kot poroča dpa.