Koalicija se je uskladila, da bodo 7. člen deželne ustave dopolnili z besedilom, ki se bo nanašal na 8. člen zvezne ustave. Ta sicer ne omenja le slovenske skupnosti, temveč govori o jezikovni in kulturni raznolikosti Avstrije. Omenja avtohtone narodne skupnosti v Avstriji in dodaja, da je treba spoštovati in negovati njihovo kulturo in jezik. Koalicija pa se je strinjala tudi, da bodo ohranili omembo slovenske skupnosti.

Kuchlingova je pohvalila deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja iz vrst socialdemokratov (SPÖ), saj je našel spreten in pameten kompromis. “Mislim, da je navsezadnje zavladal razum in da smo našli kompromis,” je dejala za STA ter dodala, da je sedanji kompromis boljši od prejšnjega.

Po njenem mnenju se je Kaiser znašel, ko je v 5. člen deželne ustave dodal, da je deželni jezik nemščina, saj je bila to že prej, in da so zato na kompromis pristali tudi pri Ljudski stranki (ÖVP).

Olipa pa je zmotilo ravno uvajanje nemščine kot uradnega jezika na avstrijskem Koroškem, slovenščina pa kot uradni jezik ostala omejena na “tisto minimalno območje, ki je omenjeno v ustavnem zakonu”.

V predlogu nove deželne ustave so sedaj v 5. členu zapisali, da je nemščina deželni in uradni jezik, pred tem pa je pisalo, da je nemščina uradni jezik.

“Velik met, kar se tiče narodne skupnosti to ni,” je dejal Olip za STA o kompromisu in razočarano dodal, da jih niso vključili v pogajanja. Pričakovali so, da bo avstrijska Koroška priznala narodno skupnost in se ne bo posluževala pomožnega člena iz zvezne ustave, saj je bil ta že tako ali tako veljaven.

“Skrajni čas je, da tudi dežela Koroška reče, lepo je, da je ta narodna skupnost tu,” je dejal Olip in upal, da bodo skupnost sami od sebe zapisali v deželno ustavo in se ne bodo naslanjali na zvezno.

Po njegovem mnenju je šlo za način “vzemi ali pusti” in je skeptičen, ali bo predlog reforme ustave sprejet. Na drugi strani pa je Kuchlingova dodala, da imajo široko strinjanje v koaliciji ter da so tudi v opozicijskih strankah namignili, da bodo v celoti sprejeli kompromis.

“Sedaj se bomo lahko posvetili resnim problemom, ki so v deželi,” je še povedala Kuchlingova.

Olip je sicer dodal, da po spremembi ustave le še dežela skrbi za dobrobit narodne skupnosti. V prejšnjem zapisu ustave so bile namreč k temu zavezane tudi vse občine na avstrijskem Koroškem. To po njegovem zdaj pomeni, da bodo imele občine proste roke pri obravnavanju in sodelovanju s slovensko narodno skupnostjo.

Prihodnji teden se konča rok za pripombe na predlog reforme deželne ustave, nato pa sledi razprava v pododboru deželnega zbora. Kot je povedala Kuchlingova, naj bi bila reforma deželne ustave najkasneje do konca junija sprejeta tudi v deželnem zboru.