Čeprav NLB posluje z dobičkom in lahko davkoplačevalcem sama v nekaj letih povrne vložena sredstva, Vlada RS nepremišljeno hiti z njeno privatizacijo. Cena, po kateri namerava vlada prodati NLB, ne dosega niti 50 odstotkov trenutne knjigovodske vrednosti banke in niti tretjine stroškov, ki smo jih imeli državljani z dokapitalizacijo banke. Ker je privatizacija naše največje banke nepotrebna in na dolgi rok škodljiva, smo v Združeni levici na Vlado RS naslovil pobudo za ustavitev privatizacije.
Luka Mesec: “S prodajo NLB vlada ne bo dobila povrnjene niti tretjine sredstev, ki so bile v banko vložena z dokapitalizacijo. Po drugi strani pa banka beleži izjemne dobičke, s katerimi lahko sama v zgolj nekaj letih povrne vložena sredstva.”
Že s finančnega vidika je nezaslišano, da vlada NLB prodaja zdaj, ko stanje na trgu ne odraža realne vrednost NLB-ja. Zato je jasno, da vlada s privatizacijo NLB-ja ne bo uspela povrniti javnih sredstev, ki so bila porabljena za dokapitalizacijo. Za celoten delež v NLB naj bi dobili le 650 mio EUR, kar je le 42 % od 1,55 milijarde EUR, kolikor je znašala zgolj zadnja dokapitalizacija.
Prodaja ni neizogibna
Obstajata vsaj dve alternativi privatizaciji. Prva, ki jo ima vlada na voljo in na katero v ZL opozarjamo že cel mandat, je, da obstoječa odredba Evropske komisije Sloveniji dopušča možnost, da matično banko NLB ohranimo v javni lasti, odprodajo pa se hčerinske družbe na Balkanu. S tem bi vlada ohranila matično banko in večino dobička skupine, medtem ko bi po sedanjem, scenariju ohranila le 25 % dobičkov in omejen vpliv na matično banko.
Dejanska alternativa, ki bi jo morala izboriti vlada, pa je sprememba odredbe Evropske komisije. Italija in Portugalska sta se pri EK uspešno dogovorili za odlog privatizacije njihovih bank. Enako bi morala storiti slovenska vlada. Na tem mestu velja spomniti, da je Slovenija banke dokapitalizirala izključno z lastnimi sredstvi, z denarjem slovenskih davkoplačevalcev in od Evropske komisije in Trojke ni prejela niti evra. Zato nimamo nobenega razloga, da na izsiljevanje pristanemo. Slovenija je stabilna in lahko brani svojo ekonomsko suverenost. Vlada bi zato morala v Bruslju izpogajati preklic zaveze.
Luka Mesec: “Vlada bi morala v Bruslju izpogajati preklic škodljivih zavez glede razprodaje bank. Slovenija je stabilna in nima nobenega razloga, da pristaja na izsiljevanje. Lahko branimo svojo ekonomsko suverenost.”
Razprodaja bank je pomik na periferijo
Glavni razlog, zakaj vlada ne sme prodati NLB-ja pa je, da gre za sistemsko in največjo slovensko banko. Od te banke so med drugim odvisne investicije v Sloveniji, gospodarska rast in razvoj. Zato države evropskega jedra, s katerimi se sicer Slovenija rada primerja, ohranjajo banke v domači lasti. Lep zgled je Nemčija. Tam imajo tuje banke le 3,2-odstotni tržni delež, več kot 40 % trga pa obvladujejo deželne in zadružne banke. V državah evropske periferije kot so Hrvaška, Bosna, Srbija, Bolgarija, Romunija, je seveda slika ravno obratna. Vlada Mira Cerarja torej ustvarja finančni sektor, kakršen je značilen za periferne države.
Luka Mesec: “Vprašanje prodaje sistemskih bank je vprašanje ali bomo o investicijah in razvoju te države odločali v Ljubljani ali pa bodo odločali v Frankfurtu, Luksemburgu ali kaki drugi finančni prestolnici Evrope.”
Vladna koalicija naj prevzame odgovornost za usodo NLB
Vlada se obnaša, kot da s privatizacijo NLB nima nič, kot da ni sama uvrstila NLB-ja na seznam za prodajo v Strategiji upravljanja. Koalicijski prvaki se obnašajo, kot da niso sami imenovali vodstva SDH in kot da zakonodaja ne omogoča, da bi – kot v primeru Telekoma – da o prodaji dokončno odločila vlada.
V Združeni levici zato pričakujemo, da bo vodstvo SDH-ja zahtevalo soglasje vlade, ki se ne sme izogniti odgovornosti za usodo NLB-ja. Ob tem pa Vlado RS pozivamo, da zavrne razprodajo bančnega sektorja in da zahteva odpravo zahtev Evropske komisije po privatizaciji NLB in ABanke.
