Dovolj velik vrt, premajhno parkirišče. Tako bi lahko na kratko opisali dogajanje prvega dela (drugi bo danes) majskega sejma rastlin v Pivoli. Mariborčanom je tako blizu, tik pred nosom, da ga mnogi mimogrede spregledajo. Tisti, ki so botanični vrt Univerze v Mariboru obiskali vsaj enkrat, vedo, kako čaroben je, zlasti spomladi, ko se vse v naravi – in v nas – prebuja. Začuda, nedavna zmrzal vrta ni oskrunila. Nekaj kivijev, tako kot brajdo ob ogradi, je sicer “scvrlo”, kar pa ne kazi čudovitega razgleda na tamkajšnje raznovrstne, tudi avtohtone rastline. Meta Šepic, strokovna sodelavka v botaničnem vrtu, ve, kako se zelenim rečem streže.Mimo smo prišli, ko je v “učilnici narave” Ana Vovk Korže, snovalka ekovasi pri Poljčanah, energično navijala za samooskrbo in nas spodbujala, naj se zanesemo zgolj na naravo. Tudi o pomenu hotela za žuželke je govorila, na stojnici zraven pa so dijaki mariborske lesarske šole njeno teorijo podkrepili s praktičnim izdelkom. Katere žuželke bivajo v hotelu, nas je zanimalo, profesorica Maja Čebulj pa nam je pojasnila: “Vse tiste, ki so doma na vrtu, od pikapolonic do listnih uši.” Ni ga bilo, ki ga ne bi zanimala visoka greda za otroke. Čebuljevi so se zaiskrile oči: “Gre za naš projekt, dijakov z lesarske šole, v sodelovanju s podjetjema Belinka in Soven. Sem pogledala po internetu in česa podobnega nisem izbrskala. Njena izvirnost je v tem, da jo prilagajamo višini oziroma starosti otroka – z odvzemanjem in dodajanjem lesenih delov. Danes se naši dijaki z njo prvič predstavljajo v javnosti. Če bo naročil dovolj, jih pa je že bilo veliko, bomo krenili v širšo promocijsko akcijo. Dijaki se naučijo iz lesa izdelovati in potem to uporabno stvar tudi prodati. Sami vidite, kako prijazni in prijetni so. Raje so tu kot pred šolsko tablo.”Sadike zelenjave, trajnic in dišavnic, ki so bile na prodaj, so včeraj šle za med, tudi zato, ker so bistveno cenejše kot na policah trgovskih verig. Martina Brglez iz Slovenske Bistrice je živahno prikazo
