Potem ko je imela Grabar-Kitarovićeva od poletja v anketah zanesljivo prednost pred protikandidati, je zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je v petek objavila Nova TV, v prvem krogu napovedala največ glasov za nekdanjega socialdemokratskega premierja Milanovića.
Na tretjem mestu naj bi končal neodvisni kandidat Miroslav Škoro, ki so mu vzporedne volitve pokazale 24,1 odstotka glasov podpore. Sledi neodvisni poslanec v evropskem parlamentu Mislav Kolakušić s 5,8 odstotka glasov. Ostalih sedem kandidatov je pod petimi odstotki.
Današnjega prvega kroga hrvaških predsedniških volitev se je do 16.30 udeležilo 38,8 odstotka volivcev, kar je približno 2,5 odstotne točke več kot v prvem krogu predsedniških volitev leta 2014, je objavila državna volilna komisija.
Prve delne rezultate bo državna volilna komisija začela objavljati na svoji spletni strani ob 20. uri. Napovedali so, da bodo do 22. ure imeli tudi prve neuradne izide prvega kroga sedmih hrvaških predsedniških volitev.
Drugi krog hrvaških predsedniških volitev, v katerem se bosta, glede na vzporedne volitve, pomerila Milanović in Grabar-Kitarovićeva, bo 5. januarja. Vzporedne ankete kažejo, da se je hrvaško desno in konservativno volilno telo razdelilo med Grabar-Kitarovićevo in Škorom.
Vzporedne ankete v prvem krogu hrvaških predsedniških volitev leta 2014 se niso bistveno razlikovale od končnega izida prvega kroga, a takrat ni bilo tretjega kandidata tako blizu drugemu volilnemu krogu.
Volilna nedelja na Hrvaškem je potekala v slabem vremenu, z veliko dežja in močnega vetra, posebej ob obali.
Največ volivcev je do 16.30 ure na volišča prišlo v karlovški županiji (42,8 odstotka), najmanj pa v zadrski (34,8 odstotka). Ko gre za mesta, kjer so sedeži županij, je bila največja udeležba v Virovitici (45,85 odstotka), najmanjša pa v Zadru (34,9 odstotka), so objavili na spletni strani državne volilne komisije.
Na današnjih volitvah ni bilo resnejših incidentov. Kot je sporočila državna volilna komisija, so državljani prijavili manjše nepravilnosti, ki so jih sproti reševali. Ocenili so, da ni bilo dogodkov, ki bi vplivali na zakonitost volitev. Zabeležili so več kršitev volilnega molka, za katere pa na hrvaških predsedniških volitev niso predvidene nobene sankcije.
